dr. Matej Černigoj, univ. dipl. psih.
 |
Končal je študij psihologije, z diplomsko nalogo o protidejstvenem mišljenju. Takoj po diplomi se je zaposlil na oddelku za psihologijo kot asistent na katedri za socialno psihologijo. Hkrati je vpisal tudi podiplomski magistrski študij in ga nadaljeval v doktorskega, ki ga je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. V tem delu se je soočil z osrednjim problemom socialne psihologije: odnosom med posameznikom in družbo. delo je preraslo v knjigo Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije (Ljubljana: IPSA (2007)). Po doktoratu se je začel usmerjati v bolj praktične vidike človekove družbenosti, h katerim pristopa fenomenološko oziroma prvoosebno in začel razvijati koncept samospoznavanja kot alternativo obstoječim oblikam psihološkega dela z ljudmi ter vizijo bivanjske znanosti, katere področje raziskovanja je celovita izkušnja človeškega bivanja. Področja raziskovanja: socialna resničnost, raziskovalno pogovarjanje, človeško stanje, samoaktualizacija, sublimacija. |
Maruša Zaletel Tekavc je univ. dipl. psihologinja ter certificirana integrativna psihoterapevtka, supervizorka in učiteljica integrativne psihoterapije. Dodatno se je izobraževala iz metode EMDR, brainspotting, iz psihoterapije s pomočjo konj in ekoterapije. Od leta 2007 dela v svoji zasebni praksi. Sodeluje z inštitutom IPSA kot predavateljica in supervizorka, poučevala in supervizirala pa je tudi študente v Veliki Britaniji in Romuniji.
Področje raziskovanja: uporaba dihanja v psihoterapiji, psihoterapija z ego stanjem Starša, vključitev narave v psihoterapijo.
Željka Matijašević je redna profesorica za primerjalno književnost na Oddelku za primerjalno književnost Fakultete za humanistiko in družbene vede Univerze v Zagrebu na Hrvaškem. Diplomirala je iz francoskih študij in primerjalne književnosti na Univerzi v Zagrebu na Hrvaškem.
Leta 2000 je magistrirala in doktorirala na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Je članica La Fondation Européenne pour la Psychanalyse in članica svetovalnega odbora revije Psychoanalysis and Politics.
Področje raziskovanja: Je avtorica petih knjig v hrvaškem jeziku: Lacan: (2005); Strukturiranje nezavednega: Freud in Lacan (2006); Uvod v psihoanalizo: (2011); Stoletje krhkega jaza: psihoanaliza, kultura, družba (2016); Drama, drama (2020). Napisala je tudi dve literarni deli:
Črna limfa/zeleno srce: (2017) in Obrambe, obarvane s smrtjo: Alternativni slovar psihe (2017): Psihoanalitični roman (2020). Njena najnovejša knjiga v angleškem jeziku je The Borderline Culture: Intensity, jouissance in smrt, ki je maja 2021 izšla pri založbi Rowman & Littlefield (Lexington Books).
Njeni glavni raziskovalni interesi so teoretska psihoanaliza, kulturna psihoanaliza, politična psihoanaliza in zgodovina psihoanalize. Osredotoča se na sodobne strukture osebnosti, pri čemer skozi psihoanalitično optiko raziskuje številne in različne dejavnike, ki oblikujejo psiho.
Življenjepis: Na MF UZ je zaključila študij sistemske psihoterapije, ima slovensko in evropsko diplomo iz psihoterapije. Na FSD UL je vodja katedre za teorije in metode pomoči in nosilka predmetov na 1., 2. in 3. stopnji študija. Predava na SFU Ljubljana, smer sistemska psihoterapija. Sodeluje v programu strokovnega izpopolnjevanja za supervizorke in supervizorje na področju socialnega varstva na FSD UL in v programu usposabljanja iz supervizije na SFU Ljubljana.
Njena znanstvena in strokovna zanimanja vključujejo epistemologijo in supervizijo psihoterapije idr. poklicev pomoči, postmoderne sodelovalne (dialoške, narativne) terapevtske in pedagoške pristope, psihoterapijo idr. oblike pomoči z izrazno ustvarjalnimi sredstvi in transdisciplinarne znanosti o kompleksnosti. Sodeluje na znanstvenih in strokovnih dogodkih, v različnih raziskovalnih projektih, objavlja znanstvene članke in poglavja v knjigah, je soavtorica dveh znanstvenih monografij in priročnika.
Peter Topić je univerzitetni diplomirani socialni delavec in transakcijski analitik. Specialistični študij v ZDA je zaključil leta 2011 in pridobil naziv CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). Je ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme in avtor knjige Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi: priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove družinske člane. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje član interdisciplinarne delovne skupine za področje nekemičnih zasvojenosti.
Diplomiral na Filozofski fakulteti (Univerze v Ljubljani), pridobil naziv uni. dipl. pedagoga in profesorja slovenskega jezika in književnosti.
Na SFU Ljubljana je zaključil študij propedevtike in specialistični študij psihoanalize. Vpisan je na doktorski študij na SFU Dunaj, zaključil je izobraževanje za supervizorja v psihoterapiji in ima status supervizorja pod metasupervizijo SFU.
Je certificiran psihoanalitični psihoterapevt, učni terapevt in supervizor na Evropski zvezi za Psihoanalitično Psihoterapijo (ECPP) in član Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS). Dela kot individualni in skupinski psihoanalitični psihoterapevt v zasebni praksi.
Univerzitetna diplomirana psihologinja s specializacijo iz kliničnopsihološkega svetovanja, geštalt psihoterapevtka (EAGT, EAP), geštalt izkustvena družinska terapevtka in 'Core Evolution' psihoterapevtka (celostni, na telo usmerjeni pristop), dolgoletna izvajalka supervizij, s pestrimi zkušnjami pri delu z otroki, mladimi, odraslimi. Začetna izobraževanja segajo v področje psihoanalitično usmerjene psihoterapije za individualno in skupinsko terapijo. Poglablja specialistična znanja v superviziji, globinski obravnave travme, brainspottingu, izrazno umetnostni terapiji. Sodeluje pri izvedbi dejavnosti s konji. Izobražuje različne ciljne skupine. Zanima se med drugim za področja etike, kriznih intervencij in uporabe kreativnih medijev v superviziji in terapiji.
Je sistemska psihoterapevtka, z dodatnimi usposabljanji za delo s pari. Je tudi certificirana supervizorka in učna terapevtka. Skozi delo, raziskovanje in objavljanje strokovnih in znanstvenih člankov posebno pozornost namenja področju medgeneracijskega prenosa travme in potravmatske rasti. Deluje v zasebni psihoterapevtski praksi v Ljubljani, hkrati pa ko prostovoljka s področja duševnega zdravja sodeluje z različnimi organizacijami.
Doroteja Lešnik Mugnaioni se je po diplomi iz politologije na Fakulteti za družbene vede (1991) nadalje izobraževala v Avstriji iz sociologije (ne)nasilja in konflikta. Kasneje se je usposabljala za svetovalno delo z žrtvami nasilja, nenasilno komunikacijo ter mediacijo.
Bila je zaposlena na Mirovnem inštitutu in v Šoli za ravnatelje. Od leta 2000 sodeluje tudi z Zbornico zdravstvene in babiške nege, sindikati in vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Kot strokovna sodelavka in prostovoljka je od 1999 do 2018 delovala v Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. PODROČJE RAZISKOVANJA, DELOVANJA: preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov na delovnem mestu, preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov v vzgoji in izobraževanju, obravnava nasilja v družini.
Leta 2007 se je po dolgoletni poklicni poti na poslovnem področju usmerila na področje psihoterapije, diplomirala na SFU Dunaj in leta 2014 magistrirala na SFU Ljubljana. Istega leta je opravila specialistični izpit iz sistemske modalitete, leta 2018 pa zaključila dvoletno usposabljanje za supervizorja. Leta 2010 je soustanovila center za psihoterapijo pod imenom Društvo Anima, pod okriljem katerega še vedno deluje. Nekaj let je sodelovala kot koterapevtka terapevtske skupine za dolgotrajno obolele in v skupnem projektu SFU ter Europe Donne vodila terapevtsko skupino za svojce onkoloških bolnikov. Dela v zasebni praksi, kjer izvaja individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo. Hkrati kot supervizor v več različnih vlogah sodeluje na SFU Ljubljana.
