Sistemska psihoterapija

Uraden naziv psihoterapevtskega pristopa: Sistemska psihoterapija

Trajanje programa: 4 leta oz. 8 semestrov

Naziv ob zaključku: sistemski psihoterapevt

Kandidati, ki bodo opravili študij psihoterapevtske propedevtike in specialistični študij SP, bodo lahko to uveljavili za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje EAP.

 

igrače

 

Opis pristopa 

Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinsko terapevtskih pristopov, ki so jih ob metodoloških in teoretičnih razlikah povezovale temeljne ideje o družinah in tem, kako jim pomagati pri razvijanju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.

Na podlagi teh konceptov se je od osemdesetih let področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime sistemska psihoterapija (SP).

SP  je močno pripomogla k razvoju psihoterapije. Razvila je nove modele terapevtske prakse in vplivala na novo držo (naravnanost) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po vsem svetu na številnih področjih psihosocialne pomoči in je postal del standarda. V zdravstvu je primeren tako za ambulantno kot tudi za stacionarno obravnavo celotne palete duševnih motenj. Omenimo pet  značilnosti SP, ki so pripomogle k evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči:

(1) vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,

(2) upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,

(3) usmerjenost k virom,

(4) odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji,

(5) premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki.

 

V štiriletni neformalni specialistični študij se lahko vpišejo študenti po opravljenem programu Psihoterapevtske propedevtike in pa študenti diferencialnega programa Psihoterapevtske propedevtike (to so diplomanti sorodnih smeri - socialno delo, socialna pedagogika, psihologija, biopsihologija, medicina in drugih sorodnih poklicev).

Specialistične vsebine iz sistemske psihoterapije si lahko študenti izberejo tudi v okviru študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana. Po drugem letniku fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti na prvi stopnji, se lahko študent odloči za smer sistemske psihoterapije, ki jo potem nadaljuje in konča na magistrski stopnji.

 

(foto: Miha Možina)

Predavatelji in komisija

Predavatelji:

 

Asist. Marino Kačič, univ. dipl. socialni delavec, psihoterapevt

Doc. dr. Leonida Kobal, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Doc. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, univ. dipl. psih., psihoterapevtka

Doc. dr. Inka Miškulin, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

Katarina Možina, univ. dipl. soc. del, psihoterapevtka

Mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt

Viš. pred. dr. Albert Mrgole, univ. dipl. psih., psihoterapevt

Asist. Božidar Popović, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt

Doc. dr. Lea Šugman Bohinc, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka

 

Poleg teh učiteljev sodelujejo tudi gostje, priznani psihoterapevti iz Slovenije in tujine.

 

Člani strokovnega sveta in študijske komisije pristopa:

mag. Miran Možina (vodja enote), dr. Lea Šugman Bohinc, Božidar Popović, Darja Roškar (koordinatorka enote)

Vodja pristopa in kontakt

Vodja pristopa: mag. Miran Možina (miranmozina.slo@gmail.com)

Koordinator: Darja Roškar

 

Za vse nejasnosti glede študija kot osebnih dilem, povezanih s študijem, ki jih ne morete razrešiti s svojimi učitelji ali na študentskem referatu, se lahko vedno obrnete na koordinatorja Enote za sistemsko psihoterapijo SFU Ljubljana.