Zapri meni

Analitična psihologija (Jungovska psihoterapija)

Uraden naziv psihoterapevtskega pristopa: Analitična psihologija (Jungovska psihoterapija)

Trajanje programa: 4 leta oz. 8 semestrov

Naziv ob zaključku: analitični psihoterapevt

 

Analitična psihologija (Jungovska psihoterapija)

 

 

Opis pristopa

V tem  študiju bomo  podrobno  raziskali naravo in strukturo analitične psihologije. Kritično bomo raziskali besedila, ki se nanašajo na Jungovo teorijo mita in njeno aplikacijo. Preučili bomo tudi besedila Junga kot psihološkega teoretika in kritika znanosti, religije ter družbe. Pozornost bo posvečena tako formi kot vsebini Jungovega pisanja.  Specifična študijska besedila v modulih se lahko skozi leta spreminjajo.

Študij je namenjen tudi spoznavanju osrednjih teoretskih konceptov analitične psihologije v post-jungovski literaturi, in sicer s kritičnih, primerjalnih in izkustvenih vidikov. Nadaljnji cilj je seznaniti študente s splošnim področjem sodobne post-jungovske psihologije in jih seznaniti  z ustrezno literaturo. V ospredju bo odnos med analitično psihologijo in psihoanalizo. Zagotovljena bo možnost za teoretično raziskovanje povezave teh ključnih konceptov z njihovo klinično uporabo.

V štiriletni neformalni specialistični študij se lahko vpišejo študenti po opravljenem programu Psihoterapevtske propedevtike in pa študenti diferencialnega programa Psihoterapevtske propedevtike (to so diplomanti sorodnih smeri - socialno delo, socialna pedagogika, psihologija, biopsihologija, medicina in drugih sorodnih poklicev). Več o pogojih za vpis na specialistični študij na povezavi.

Specialistične vsebine iz analitične psihologije si lahko študenti izberejo tudi v okviru študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana. Po drugem letniku fakultetnega študija Psihoterapevtske znanosti na prvi stopnji, se lahko študent odloči za smer analitične psihologije, ki jo potem nadaljuje in konča na magistrski stopnji.

 

(foto: Pixabay)

Razširjen opis pristopa

Začetnik analitične psihologije je C.G. Jung. To ime je izbral, da bi se njegove ideje o terapevtskemu delu z ljudmi ločile od Freudovih. Jedro analitične psihologije temelji na idejah psihoanalize, ki so jih Jung in njegovi številni nasledniki dodelali oz. obogatili še s svojimi idejami, tako da gre za analitično šolo, kjer se ob koncu šolanja pridobi specializacijo iz analitične psihoterapije oz. naziv analitični psihoterapevt.

Analitična psihologija predstavlja danes eno glavnih psihoterapevtskih šol, prisotna je v večini držav na svetu. Tokom svojega razvoja se je razdelila na tri glavne smeri – klasično, s centrom v Zürichu, razvojno analitično smer s centrom v Londonu ter arhetipsko smer, ki je prisotna predvsem v Združenih Državah Amerike. V tem programu se bomo seznanili z idejami vseh treh šol, predvsem pa klasične jungovske misli, ki temelji na poglobljenem razumevanju simbolike sanj, razumevanju simbolnega materiala, meditativnih tehnik, kot je aktivna imaginacija, delu z umetnostjo in peskovnikom ter ideji individuacije. V razvojnem delu se bomo spoznali z razvojnimi teorijami človeka, kjer se bomo seznanili tudi s teorijo objektnih odnosov ter avtorji kot so M. Klein, D. Winnicot, M. Mahler, W. Bion in podobnimi. Z razvojnega vidika se bomo poglobljeno spoznali z delovanjem transferja in kontratransferja oz, poglobili v dinamiko človeških odnosov.

Osnovna ideja analitične psihologije je individuacija. Gre za idejo, da ima vsak človek različne potenciale, ki jih lahko v toku svojega življenja bolj ali manj uspešno uresniči. Tako mora človek najprej spoznati sebe, svoje resnične potenciale, ozavestiti, kaj ga v življenju resnično veseli in privlači ter to posledično poskušati čim bolj polno zaživeti, le tako bo lahko tudi maksimalno prispeval k družbi s svojo edinstvenostjo. Žal je pot samouresničitve velikokrat prekinjena s travmatičnimi izkušnjami predvsem v otroštvu, željami staršev – oz. starševskimi kompleksi in posledično pomanjkanju stika s svojimi globinami in resničnimi potenciali in željami. Simptom je tako C. G. Jung videl predvsem kot simbol nezavednega, oz. upor duše, ki nas opozarja, da nismo na pravi poti, da svojega življenja ne živimo tako, kot bi ga morali.

S klasičnim analitičnim delom, oz. metodo prostih asociacij, razumevanjem transferja in klasičnimi psihoterapevtskimi tehnikami tako lahko kot v drugih psihoterapevtskih pristopih predelamo travme, otroštvo, odnose. Sanjski material, aktivna imaginacija in delo z umetnostjo ali peskovnikom pa nam dajo dodaten uvid tako v pretekle psihične vsebine in nam tudi nakažejo smer, v katero moramo iti naprej, oz. nam pomagajo spoznati samega sebe ter posledično dobiti uvid, kam se moramo razviti naprej.

Analitična Psihologija oz. terapija je tako primerna za celo vrsto patologij, od lažjih do najtežjih patologij oz. psihičnih problemov, kot tudi problemov v odnosih in življenjskih vprašanj.

Kot kažejo študije, pride pri njej do globje spremembe psihičnih struktur, kjer lahko govorimo, da se zaradi njene poglobljenosti patologija lahko spremeni v psihično zdravje, izboljšajo se odnosi, učinki pa trajajo tudi leta po zaključku, oz. se zaradi znanja, ki ga klient dobi za delo na sebi z leti celo izboljšujejo.

V tem študiju bomo podrobno raziskali naravo in strukturo analitične psihologije. Kritično bomo obravnavali besedila, ki se nanašajo na Jungovo teorijo mita in njeno aplikacijo. Preučujemo tudi besedila Junga kot psihološkega teoretika in kritika znanosti, religije ter družbe. Pozornost je posvečena tako formi kot vsebini Jungovega pisanja. Specifična študijska besedila v modulih se lahko čez leta spreminjajo.

Študij je namenjen tudi spoznavanju osrednjih teoretskih konceptov analitične psihologije v post-jungovski literaturi, in sicer s kritičnih, primerjalnih in izkustvenih vidikov. Nadaljnji cilj je seznaniti študente s splošnim področjem sodobne post-jungovske psihologije in jih seznaniti z ustrezno literaturo. V ospredju je odnos med analitično psihologijo in psihoanalizo. Zagotovljena je možnost za teoretično raziskovanje povezave teh ključnih konceptov z njihovo klinično uporabo.

Jungovski študij pa po drugi strani ne predstavlja zgolj teoretične usmeritve določenega študenta, pač pa se ga na nek način živi. Zato je v tem študiju izjemno pomembna lastna izkušnja analize psihičnega materiala, ki ga prinesemo s seboj, skupinske analitične izkušnje pa nam nudijo globlje uvide o sebi, skozi naše delovanje v interakciji z drugimi. Raziskovanje lastnega nezavednega skozi vse zgoraj navedene pristope človeka vodi, da iz sebe potegne najbolje, kar lahko postane, najboljša verzija sebe.

Spoznanja, ki jih je Jung intuitivno spoznaval v 20. stoletju danes potrjujejo z znanstvenimi raziskavami v nevroznanosti. Prav tako pa se ravno njegovo spogledovanje in povezovanje filozofske misli zahoda z vzhodnjaško filozofijo danes spaja v konceptih ženske in moškega dela vsake psihe, ki služita kot kompas v iskanju življenjskega ravnotežja in miru. Njegov doprinos k raziskovanju simbolike sanjskega materiala se danes znanstveno dokazuje z jasnim in vidnim napredkom analizanta v jungovski psihoterapiji ali analizi skozi stopnjo aktivnosti sanjskega ega v procesu analize.

Jung se zdi iz dneva v dan bolj potreben in bolj prisoten v naši družbi, saj nam nudi duhovni vidik naše psihe, ki je pomemben sestavni del, organ naše psihe, ki smo ga z negativnim odnosom do religije v sodobni družbi številni izgubili. Povezuje naše instinktivne, naravne impulze z izzivi življenja vsakdana v današnjem svetu.

Nezanemarljivo pomemben je tudi prispevek funkcij našega zavestnega delovanja in dojemanja sveta, ki ga je Jung preučeval več kot 20 let, ki tako kot za terapijo, danes služi tudi kot pomoč v poslovnih in kadrovskih sistemih v obliki testov MBTI ali danes bolj poznan in nekoliko dopolnjen Myers-Briggsov test. To znanje služi, da človek sledi svojim kariernim usmeritvam skozi tista očala, ki mu bodo pomagala, da bo v svojem poklicu zares užival in pokazal svoje najmočnejše adute, hkrati pa spoznaval svoje šibkosti in jih s tem razvijal do polnosti svoje osebnosti in življenjskega ravnovesja.

Posledično predstavlja znanje jungovskih temeljev tudi enega izmed ključnih stebrov sodobnih poslovnih sistemov, ki vlagajo v osebno rast posameznikov kot sestavnih delov sistema in po drugi strani tudi sistemov kot celote v smeri uporabe najboljšega v vsakem izmed nas in razvoja naših inferiornih in senčnih (lastnih vsebin, ki jih ne želimo videti in sprejeti, vsi okrog nas pa jih zelo jasno zaznavajo) področij v smeri širjenja zavesti in s tem napredka posameznika in družbe, v kateri deluje in živi.

Predavatelji in komisija

Predavatelji:

Carta Stefano (Italija) je jungovski psihoanalitik ter član in nekdanji predsednik Associazione Italiana di Psicologia Analitica (AIPA). Je profesor Dinamske psihologije in klinične psihologije na Univerzi v Cagliariju. Je tudi so-direktor v Rivista di Psicologia Analitica, član uredniškega odbora International Journal of Jungian Studies in namestnik urednika (za Evropo) Journal of Analytical Psychology. Vrsto let že sodeluje na področju etno-psihiatrije, in je napisal več kot 90 del s področja analitične psihologije in psihoterapije. Živi in dela v Rimu.

 

Magdič Jože, rojen leta 1943 v Lipi pri Beltincih, študiral je medicino in po končanem študiju v Ljubljani končal specializacijo iz nevropsihiatrije v Zagrebu. Po tem je uspešno končal štiriletni študij psihoanalize na Inštitutu Carla G. Junga v Zürichu, kjer je diplomiral na temo boga Mitrasa. Zatem je nadaljeval z delom v Nemčiji, kjer je doktoriral s področja otroških in mladostniških nevroz na univerzi v Tübingenu. Po vrnitvi v Slovenijo je delal v psihiatričnih bolnišnicah v Mariboru in Ormožu ter v ambulanti murskosoboškega zdravstvenega doma. Od leta 1993 je imel lastno psihiatrično ordinacijo v domačih krajih ter deloval kot predavatelj, gost na številnih mednarodnih in domačih znanstvenih srečanjih, avtor in promotor, cenjeni sodelavec v številnih knjižnih projektih. Svoje strokovno delo je uspešno dopolnjeval tudi z drugim javnim delovanjem – med letoma 1990 in 1992 je bil poslanec Skupščine Republike Slovenije in med 1992 in 1997 je bil član Državnega sveta Republike Slovenije.

 

Reteyum Natalia, Analitična psihologinja, najprej se je usposobila za psihološko svetovanje (Moscow State University, 2005-2007) in kasneje specializirala jungovsko psihoanalizo (International Program C G Jung Institute, Zürich, Švica, 2008-2013). Članica Mednarodnega združenja analitične psihologije. S polnim delovnim časom je delovala v zasebni praksi v Moskvi (2008-2013). Po selitvi v Ljubljano, leta 2014, je zasebno prakso odprla v tem mestu. Ponuja individualno poglobljeno analitično delo z odraslimi in delo s pari v angleškem in ruskem jeziku. Kot usposabljen analitik Natalia ponuja t.i. shuttle analysis v Rigi, Latviji in v Moskvi (Rusija), kamor potuje vsaka dva meseca. Natalia izvaja tudi jungovsko supervizijo za poklicne psihologe in pripravnike. Njena posebno zanimanje sega k praktičnim vidikom kliničnega dela, jungovski analizi filma in interpretaciji sanj.

 

Vučković Dragutin, jungovski psihoanalitik, je pridobil diplomo na C. G. Jung Institute Zürich, Kusnacht, v Švici leta 2014. Pred študijem analitične psihologije je študiral fiziko in ekonomijo v Zagrebu. Je član Mednarodnega združenja za analitično psihologijo, analitik C. G. Jung inštituta Dallas, akreditiran analitik C. G. Jung inštituta in predsednik Hrvaškega združenja za analitično psihologijo. Njegovi glavni interesi so čustva, instinkti in njihova povezava z zavestjo. Dela v zasebni praksi pri Zagrebu, Hrvaška.

 

Željka Matijašević - več o predavateljici.

Mauro Bonetti

 

Člani komisije pristopa:

Stefano Carta, Urška Ajdišek, Tine Papič, Natalie Ratyun, Dragutin Vučkovič, Olga Kondratova

Vodja pristopa in kontakt

Vodja pristopa: prof. dr. Stefano Carta 

Koordinator pristopa: Tine Papič

E-pošta: tine.papic@gmail.com

Predmetnik in literatura

Osebna izkušnja: najmanj 300 ur osebne izkušnje.

Praksa: min. 630 ur supervizirane psihoterapevtske prakse pod redno supervizijo.