Sodelavci SFU Ljubljana

Več

Diplomiral na Filozofski fakulteti (Univerze v Ljubljani), pridobil naziv uni. dipl. pedagoga in profesorja slovenskega jezika in književnosti. Na SFU Ljubljana je zaključil študij propedevtike in specialistični študij psihoanalize. Vpisan je na doktorski študij na SFU Dunaj, izobražuje se za supervizorja v psihoterapiji. Je certificiran psihoanalitični psihoterapevt na Evropski zvezi za Psihoanalitično Psihoterapijo (ECPP) in član Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS). Dela kot individualni in skupinski psihoterapevt v zasebni praksi.

Po zaključenem študiju politologije je leta 2013 prejela naziv certificirane integrativne psihoterapevtke (IIAP, EAIP), kasneje pa še SDP in ECP. Leta 2021 je doktorirala na področju Zakonske in družinske terapije, v doktorski disertaciji je raziskovala spolno promiskuiteto pri mladostnikih. Od leta 2010 dela v zasebni praksi, izvaja individualno in partnersko terapijo ter vodi skupine za posameznike, ki ozaveščajo povezavo med psihološkimi dejavniki ter odvečno telesno težo. Večino svojega delovnega obdobja je sodelovala tudi z zasebno psihiatrično ambulanto. Od leta 2017 sodeluje s SFU kot supervizorka.

Področje raziskovanja: spolna promiskuiteta (dr. disertacija), partnerski odnosi (diplomsko delo ter članek), psihološko ozadje povišane telesne teže

Magistrirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede. Kmalu za tem je vpisala študij Propedevtike na SFU Ljubljana, obenem pa se vključila v osebno 3-letno učno izkušnjo psihodinamske psihoterapije. Nadaljevala je s 3-letnim specialističnim podiplomskim študijem, istočasno pa opravljala asistenco v drugi psihoterapevtski skupini. Dolgo let je delovala kot ustanoviteljica in vodja nevladne org., danes Zavod MEPI, kjer se je ukvarjala z razvojem in izobraževanjem mentorjev mednarodnega preventivnega programa za mlade, programa MEPI. V zasebni praksi izvaja individualno in skupinsko psihoterapijo, občasno tudi delavnice terapevtskega pisanja. Je tudi ena izmed predavateljic na Inštitutu za psihodinamsko psihoterapijo.

Tik pred doktoratom leta 2011 je prejela štipendijo L'Oreal za ženske v znanosti za svoje znanstveno delo na področju statističnega načrtovanja in analize bioloških podatkov. Sodelovala je v več kot 20 mednarodnih projektih in mrežah, je (so) več kot 50 recenziranih znanstvenih člankov, 4 poglavij v knjigah, več kot 180 prispevkov na znanstvenih konferencah in medijskih nastopov. Bila je članica upravnega odbora akcije COST TA1201 genderSTE, upravnega odbora akcij COST CA15219 in CA18240 (ADHEsion GPCR Network). Sodelovala je v projektih: Adriatic IPA, COST CA15219, H2020 GoJelly in H2020 CHANGE. Je predsednica akcije COST CA18238 (Ocean4Biotech) in vodja raziskovalnega programa "Morska in mikrobna biotehnologija".

Področje raziskovanja: morska biotehnologija, zasnova in podatkovna obdelava poskusov

Dr. Barbara Debeljak Rus je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1999 diplomirala na oddelku za psihologijo, leta 2004 pridobila znanstveni naziv magistrica znanosti s področja psihološke metodologije, leta 2014 pa z doktorsko disertacijo pod mentorstvom red. prof. dr. Valentina Bucika naziv doktorica znanosti s področja psihološke metodologije. Od leta 1999 je zaposlena na področju vzgoje in izobraževanja. Prejela je nacionalno priznanje Cmepius-a Jabolko kakovosti 2008 za projekt mobilnosti, področje študijski obiski. Od leta 2019 naprej sodeluje z Univerzo Sigmunda Freuda – podružnica Ljubljana.
Področje raziskovanja obsega področje implicitnih teorij inteligentnosti in osebnosti ter dela na področju poučevanja psihologije na področju srednjega šolstva. Je soavtorica priročnika Igra vlog in simulacija kot učna metoda za učitelje psihologije in drugih družboslovnih predmetov ter razrednike, zbornika O aktivni vlogi učenca pri pouku ter recenzentka posodobljenih učnih načrtov za psihologijo v gimnazijskem programu.

Barbara Turk Niskač je doktorica etnologije, kulturne in socialne antropologije. Med leti 2008 – 2016 je bila kot mlada raziskovalka in asistentka zaposlena na oddelku za etnologijo in antropologijo, Filozofska fakulteta. Leta 2016 je prejela Fulbrightovo štipendijo za gostovanje na Univerzi Rutgers v ZDA, v letu 2018 podoktorsko štipendijo na Univerzi v Reki (Center for Advanced Studies – Southeast Europe, CAS SEE), leta 2019 pa ARRS podoktorski projekt na Inštitutu za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, kjer je trenutno tudi zaposlena. Raziskovalno se ukvarja z antropologijo otroštva, dela, igre, vzgoje, izobraževanja in ruralnih študij. Je avtorica številnih znanstvenih člankov ter monografije O igri in delu: Antropologija zgodnjega otroštva.

Docent dr. Bernard Nežmah, sociolog, študiral primerjalno književnost in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, podiplomski študij lingvistike na univerzi Goeteborg, doktorat iz sociologije 1995. Predavatelj na za oddelku za sociologijo FF v Ljubljani in na Fakulteti za medije v Ljubljani (zgodovina novinarstva, novinarski žanri, slovenski jezik v medijih, novinarski praktikum etc.), raziskovalec na Inštitutu Nove revije in kolumnist tednika Mladine.

Področja raziskovanja: sociolingvistika, sociologija vsakdana, jezik totalitarizmov, analize medijskega diskurza, študije avtoritarizmov, ekosofija.

Diplomiral iz socialnega dela, magistriral in doktoriral s področja organizacije in managementa. Zadnjih 30 let deluje na področju socialnega varstva, med drugim na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Socialni zbornici Slovenije, sedaj pa vodi Akademijo za socialne vede, ki se pretežno ukvarja z izobraževanjem. Je avtor več člankov in avtorskih prispevkov na kongresih, projektni vodja več mednarodnih projektov in mentor številnim študentom v času priprave diplomskih nalog. Poučuje osnove socialnega varstva. V okviru predavanj poda številne praktične primere, ki pokrivajo socialne vede v širšem smislu ter teoretične in praktične vidike psihoterapije.

Psihiater (dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu) in sistemski psihoterapevt (Kibernetika psihoterapije, Psihiatrična klinika, KBC Zagreb; ECP). Je tudi mojster praktik nevrolingvističnega programiranja (NLP; 1998-2000). Od leta 2009 dela v Centru za svetovanje mladini in družinam, od leta 2008 kot psihiater v Splošni bolnišnici Nasice; od 2004 – 2008 kot zdravnik v HMP Valpovo.

Doroteja Lešnik Mugnaioni se je po diplomi iz politologije na Fakulteti za družbene vede (1991) nadalje izobraževala v Avstriji iz sociologije (ne)nasilja in konflikta. Kasneje se je usposabljala za svetovalno delo z žrtvami nasilja, nenasilno komunikacijo ter mediacijo.

Bila je zaposlena na Mirovnem inštitutu in v Šoli za ravnatelje. Od leta 2000 sodeluje tudi z Zbornico zdravstvene in babiške nege, sindikati in vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Kot strokovna sodelavka in prostovoljka je od 1999 do 2018 delovala v Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. PODROČJE RAZISKOVANJA, DELOVANJA:  preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov na delovnem mestu

, preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov v vzgoji in izobraževanju, obravnava nasilja v družini.

Dr. Dražen A. Šumiga, prof. fil. in soc. (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta), certificirani  integrativni psihoterapevt in učni terapevt (Evropsko in slovensko združenje za integrativno psihoterapijo (EAIP/SINTA)). V svoji zasebni psihoterapevtski praksi izvaja individualno, skupinsko in partnersko  psihoterapevtsko delo. Podoktorsko raziskovalno delo je opravil na Erich Fromm Inštitutu v Nemčiji. Njegovo raziskovalno področje je psihoanaliza (Erich Fromm), eksistencializem, fenomenologija ter relacijska psihoterapija. Udeležuje se domačih in mednarodnih konferenc ter objavlja članke v znanstvenih in strokovnih časopisih.

Področje raziskovanja: psihoanaliza (Erich Fromm), eksistencializem, fenomenologija ter relacijska psihoterapija

 

Filozofska fakulteta, psihologija; Medicinska fakulteta LJ, splošna medicina; nevropsihiatrija. 1987- Vodja oddelka za forenzično in socialno psihiatrijo, Psihiatrična klinika LJ; 1987-1989 študij forenzične psihiatrije, Medicinska fakulteta ZG; 1988-1991 študij transakcijske analize, LJ; 1988-2000 vodenje Balintovih skupin; 1989- sodni izvedenec; 1992-1997 študij skupinske analize, Inštitut za skupinsko analizo London; 1992 naziv psihoterapevt, Slov. zdravniško društvo; 1998 soustanovitelj in podpredsednik, Slov. društvo za skupinsko analizo; Soustanovitelj, podpredsednik Sekcije izvedencev za psihiatrijo, Slov. zdravniško društvo; 2002- samostojna dejavnost; 2014/15- predavatelj SFU LJ

Gašper Cankar je raziskovalec in metodolog, ki se ukvarja s problemi merjenja znanja, dodane vrednosti znanja, vpliva dejavnikov okolja na izobraževalne dosežke ter pravičnosti in kakovosti. Dela na Državnem izpitnem centru, kjer vodi enoto za raziskave in razvoj.

 

Po izobrazbi je dr. socialne pedagogike, izobraževala se je po sistemskem pristopu. Na Fakulteti za zdravstvo je doc. za promocijo zdravja, na Pedagoški fakulteti pa asist. za področje socialne pedagogike. Dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja. Je nacionalna koordinatorica, mednarodne raziskave ‘Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju‘. Predava na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in SFU Ljubljana. Bibliografija vsebuje več kot 40 znanstvenih, preglednih in strokovnih člankov, je tudi vodilna avtorica ali soavtorica pri več kot desetih znanstvenih in strokovnih monografijah.

Leta 2003 je vstopil v izobraževanje iz skupinske analize in v lasten terapevtski proces. Leta 2006 je pričel dodiplomski študij psihoterapije na SFU Dunaj, ga leta 2009 zaključil z diplomo iz psihoterapevtskih znanosti, leta 2013 doktoriral in pridobil naziv doktor psihoterapevtskih znanosti. Leta 2010 je pridobil naziv psihoanalitičnega psihoterapevta (prva specializacija). V proces treninga za psihoanalitika po standardih IPA je vstopil leta 2010 (druga specializacija). Leta 2017 je, kot član HPsD (člana IPA) postal psihoanalitik IPA.  Leta 2016 je postal član SDPP (član EFPP), leta 2019 pa učni terapevt in supervizor pri omenjenem društvu. Je v izobraževanju Evropskega psihoanalitičnega inštituta (člana IPA) za psihoanalitika otrok in mladostnikov.

Področje raziskovanja: Izvajam individulano psihoterapijo, psihoanalizo, skupinsko in partnersko terapijo. Sem psihoanalitik (IPA), psihoterapevt, predavatelj, supervizor in učni terapevt pri Slovenskem društvu za psihoanalitično psihoterapijo in aktivni član Hrvaškega psihoanalitičnega društva. Sem član mednarodne psihoanalitične “peer” skupine Sophia.

Ukvarjam se tudi z vodenjem in organizacijo skupin, ter svetovanjem sistemom, podjetjem in organizacijam.

 

 

Študirala psihologijo v Rijeki, zaključila sistemsko terapijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu pri dr. sc. Grahamu Barnesu. Leta 2006 je pridobila ECP. Na  Školi kibernetike i sistemske terapije v Rijeki (www.ukpo.hr) deluje kot učiteljica in supervizorka. Na Filozofski fakulteti Sveučilišta v Rijeki je doktorirala iz epistemologije vrline. Od leta 2018 je docentka na SFU Ljubljana. V privatni praksi deluje kot individualna, partnerska in družinska psihoterapevtka ter svetovalka  za delo z velikimi sistemi.

Leta 2022 je doktorirala na FF UNIZG. Od 2014-2022 je bila zaposlena kot asistentka na Oddelku za psihologijo FHS UNIZG, kjer je predavala statistične in metodološke predmete ter predmete s področja organizacijske psihologije. Delala je tudi kot karierna svetovalka na univerzi. Trenutno je zaposlena kot zunanja sodelavka na Katedri za metodologijo socialnega dela in socialne politike na PF ter na Oddelku za psihologijo FHS. Raziskovalno se ukvarja s področjem strokovnega razvoja, svetovanja in vseživljenjskega učenja. V svoji karieri je delala na projektu Profesionalni razvoj v mladosti: razvoj modela karierne tranzicije za mladostnike (HRZZ-1229). Trenutno sodeluje pri projektu Model svobodnega kariernega odločanja: Vloga avtonomne karierne motivacije ter varovalnih in rizičnih dejavnikov v profesionalnem razvoju mladostnikov (HRZZ-7537). Je članica društev NICE in ECADOC.

Jan Kovačič je organizacijski psiholog, coach in specializant psihoterapvtske smeri transakcijska analiza. Trenutno je doktorski študent na študiju Psihologije osebnosti (univerza v Ljubljani), kjer pod mentorstvom prof. dr. Valentina Bucika raziskuje visoki potencial v organizacijah. Doktorski študij je posledica večletnega ukvarjanja s prepoznavanjem in razvijanjem potencialov, ki se spremenijo v osebnostni in organizacijski kapital na delovnem mestu. Jan leta 2017 ustanovil tim uporabna psihologija, nato pa z letom 2020 ustvaril novo podjetje Uporabna psihologija z namenom, da posameznike opolnomoči s konkretnimi znanji in psihološkimi orodji, s katerimi postajajo bolj zadovoljni, zavzeti in zdravi. 

Področje raziskovanja:

• Coaching v delovnih organizacijah
• Visoki potencial in talenti v delovnih organizacijah

Diplomiral na FF UL, pridobil naziv univ.dipl. psiholog. Specializacija iz klinične psihologije na MF UL. Opravil podiplomske študije iz psihopatologije, psihoterepije ter otroške in mladostniške psihiatrije na MF UL. Izobraževal se je iz KVT in Integrativne-geštalt psihoterapije.

Najprej zaposlen na URI Soča. Zadnjih 20 let dela kot klinični psiholog in psihoterapevt v UKC Maribor, Klinika za pediatrijo, Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Pedagoško delo: sodelovanje pri izvajanju vaj, seminarjev, predavanj s področij zdravstvene psihologije, rehabilitacije, otroške in mladostniške klinične psihologije /psihiatrije, duševnega zdravja na MF MB, FZV MB, SFU Ljubljana, Alma Mater Europaea.

Raziskovalno delo: razvoj programov iz psihosocialne in poklicne rehabilitacije, shizofrenija, biopsihosocialni model kronične bolečine, sodelovanje v razvoju vprašalnika MATE (triaža in ocena odvisnosti), odnosno-komunikacijske kompetence študentov medicine.

 

 

Izr. prof. dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v tujini je opravil specializaciji iz logoterapije in partnerske komunikacije. Na področjih sožitja in staranja ter zasvojenosti in skupinskega dela dela štiri desetletja razvojno, raziskovalno in pedagoško; razvija antropohigiensko metodo skupinskega socialnega učenja za razvoj osebnosti in medčloveškega sožitja v neformalnih in formalnih socialnih mrežah ter metodo skupinskega strokovnega pogovora ter človekove psihosocialne imunske zmožnosti. V bibliografski bazi COBISS ima nad tisoč člankov in drugih del, med njimi okrog osemdeset knjig: dvajset samostojnih, dvajset v soavtorstvu s štirideset ponatisi in prevodi v tuje jezike.

Področja raziskovanja: antropologija, socialno delo, psihosocialni imunski sistem, zasvojenosti in omamljanje.

Univerzitetna diplomirana psihologinja s specializacijo iz kliničnopsihološkega svetovanja, geštalt psihoterapevtka (EAGT, EAP), geštalt izkustvena družinska terapevtka in 'Core Evolution' psihoterapevtka (celostni, na telo usmerjeni pristop), dolgoletna izvajalka supervizij, s pestrimi zkušnjami pri delu z otroki, mladimi, odraslimi. Začetna izobraževanja segajo v področje psihoanalitično usmerjene psihoterapije za individualno in skupinsko terapijo. Poglablja specialistična znanja v superviziji, globinski obravnave travme, brainspottingu, izrazno umetnostni terapiji. Sodeluje pri izvedbi dejavnosti s konji. Izobražuje različne ciljne skupine. Zanima se med drugim za področja etike, kriznih intervencij in uporabe kreativnih medijev v superviziji in terapiji.

Je sistemska psihoterapevtka, z dodatnimi usposabljanji za delo s pari. Je tudi certificirana supervizorka in učna terapevtka. Skozi delo, raziskovanje in objavljanje strokovnih in znanstvenih člankov posebno pozornost namenja področju medgeneracijskega prenosa travme in potravmatske rasti. Deluje v zasebni psihoterapevtski praksi v Ljubljani, hkrati pa ko prostovoljka s področja duševnega zdravja sodeluje z različnimi organizacijami.

Klaudija Šterman Ivančič je diplomirala na Oddelku za pedagogiko in andragogiko in doktorirala na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani, smer Aplikativne psihološke študije. Kot raziskovalka, zaposlena na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, se že vrsto let ukvarja s področjem pedagoške psihologije in analizo podatkov mednarodnih primerjav znanja s področja bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Od leta 2017 je tudi nacionalna koordinatorica mednarodne raziskave PISA. Je avtorica številnih znanstvenih člankov, poglavij v monografijah in soavtorica monografij Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009 in Motivacijski dejavniki v izobraževanju

Klemen Senica je po končanem študiju japonologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani nadaljeval podiplomski študij na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer je leta 2015 tudi doktoriral. Med novembrom 2019 in oktobrom 2021 je bil podoktorski raziskovalec na Univerzi Tokio. Trenutno je podoktorski raziskovalec na Univerzi Juraja Dobrile v Pulju, kjer primarno izvaja predmete o vzhodnoazijski zgodovini in kulturi ter antropologiji Japonske. Na SFU predava Teorijo kulture in Historično antropologijo.

Leta 2007 se je po dolgoletni poklicni poti na poslovnem področju usmerila na področje psihoterapije, diplomirala na SFU Dunaj in leta 2014 magistrirala na SFU Ljubljana. Istega leta je opravila specialistični izpit iz sistemske modalitete, leta 2018 pa zaključila dvoletno usposabljanje za supervizorja. Leta 2010 je soustanovila center za psihoterapijo pod imenom Društvo Anima, pod okriljem katerega še vedno deluje. Nekaj let je sodelovala kot koterapevtka terapevtske skupine za dolgotrajno obolele in v skupnem projektu SFU ter Europe Donne vodila terapevtsko skupino za svojce onkoloških bolnikov. Dela v zasebni praksi, kjer izvaja individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo. Hkrati kot supervizor v več različnih vlogah sodeluje na SFU Ljubljana.

Življenjepis:  Na MF UZ je zaključila študij sistemske psihoterapije, ima slovensko in evropsko diplomo iz psihoterapije. Na FSD UL je vodja katedre za teorije in metode pomoči in nosilka predmetov na 1., 2. in 3. stopnji študija. Predava na SFU Ljubljana, smer sistemska psihoterapija. Sodeluje v programu strokovnega izpopolnjevanja za supervizorke in supervizorje na področju socialnega varstva na FSD UL in v programu usposabljanja iz supervizije na SFU Ljubljana.

Njena znanstvena in strokovna zanimanja vključujejo epistemologijo in supervizijo psihoterapije idr. poklicev pomoči, postmoderne sodelovalne (dialoške, narativne) terapevtske in pedagoške pristope, psihoterapijo idr. oblike pomoči z izrazno ustvarjalnimi sredstvi in transdisciplinarne znanosti o kompleksnosti. Sodeluje na znanstvenih in strokovnih dogodkih, v različnih raziskovalnih projektih, objavlja znanstvene članke in poglavja v knjigah, je soavtorica dveh znanstvenih monografij in priročnika.

 

Psihologinja, psihoterapevtka, predavateljica in raziskovalka je doktorirala iz klinične psihologije na Uni Lj. Raziskovala in poučevala je na FSD Lj, na SFU in inštitutih za psihoterapijo. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov. Delovala je na področju prostovoljnega dela z otroci in mladostniki. Vodi privatno psihoterapevtsko prakso, kjer dela s posamezniki, pari, družinami, skupinami. V svoje delo integrira znanja iz teorije navezanosti,  analitično razvojne in sistemske teorije, družinsko sistemske psihoterapije, klinične hipnoze, EMDR, skupinske dinamike, kreativnih in na telo usmerjenih pristopov, NLP,  integrativno geštalt terapije, joge in meditacije.

Lilijana Šprah je diplomirala je na Oddelku za psihologijo FF UL in doktorirala iz področja nevropsihofarmakologije na MF UL.  Je predstojnica DMI ZRC SAZU, kjer se raziskovalno udejstvuje na področju pismenosti o duševnem zdravju, prepoznavanja in obvladovanja poklicnega stresa ter njegovih negativnih izidov, razvoja orodij za ocenjevanje osebnostnih, nevropsiholoških in kliničnih značilnosti oseb s težavami v duševnem zdravju ter evalvacijske metodologije na področju značilnosti, dostopnosti, razpoložljivosti in uporabe služb na področju duševnega zdravja. Je avtorica preko 450 člankov/del (čez 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter 30 monografskih in drugih zaključenih del). Redno sodeluje na nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih in kongresih predvsem na področju klinične psihologije, medicinske psihologije in psihiatrije.

Področje raziskovanja: duševno zdravje, zdravstvena pismenost, psihosocialna tveganja, nasilje v družinah, motnje razpoloženja, osebnostne motnje, komorbidnosti, ranljive skupine

Na Pedagoški fakulteti je študirala glasbeno vzgojo in nadaljevala študij defektologije in tudi magistrirala. Na Filozofski fakulteti je doktorirala s temo  Model ustvarjalnosti pri delu z nasilnimi učenci. Več let je bila na delovnem mestu učiteljice glasbe in ravnateljice. Trenutno je zaposlena kot izvajalka dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami in učiteljica glasbe, izvaja pa tudi pouk glasbe v osnovni šoli za odrasle in mladostnike, ki niso zaključili rednega šolanja.

Raziskuje in objavlja zlasti o vlogi ustvarjalnosti in umetnosti pri delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.

Izkušnje iz prakse: 10 let dela na oddelku za rehabilitacijo, 13 let izkušenj v psihoterapevtskem delu z otroki in mladostniki, ki se spopadajo z vedenjskimi in drugimi težavami, ter 25 let izkušenj v psihoterapevtskem delu s posamezniki, pari in družinami s poudarkom na celostni obravnavi.

Izobraževanje: po zaključeni Fakulteti za socialno delo je nadaljeval znanstveni magistrski študij na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in nato doktoriral na Fakulteti za socialno delo, Univerza v Ljubljani. Njegova doktorska disertacija nosi naslov "Travma, okrevanje in teorija življenjskega poteka." Izobraževanje za psihoterapevta: opravil je 4 leta izobraževanja iz sistemske psihoterapije na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu, Oddelku za psihiatrijo pod mentorstvom dr. Grahama Barnesa. Prav tako je opravil 4 leta izobraževanja za sistemskega družinskega terapevta, v okviru nemškega združenja Verein zur Förderung der Familientherapie und –beratung e.V.

Maruša Zaletel Tekavc je univ. dipl. psihologinja ter certificirana integrativna psihoterapevtka, supervizorka in učiteljica integrativne psihoterapije. Dodatno se je izobraževala iz metode EMDR, brainspotting, iz psihoterapije s pomočjo konj in ekoterapije. Od leta 2007 dela v svoji zasebni praksi. Sodeluje z inštitutom IPSA kot predavateljica in supervizorka, poučevala in supervizirala pa je tudi študente v Veliki Britaniji in Romuniji.

Področje raziskovanja: uporaba dihanja v psihoterapiji, psihoterapija z ego stanjem Starša, vključitev narave v psihoterapijo.

 

 

Končal je študij psihologije, z diplomsko nalogo o protidejstvenem mišljenju. Takoj po diplomi se je zaposlil na oddelku za psihologijo kot asistent na katedri za socialno psihologijo. Hkrati je vpisal tudi podiplomski magistrski študij in ga nadaljeval v doktorskega, ki ga je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. V tem delu se je soočil z osrednjim problemom socialne psihologije: odnosom med posameznikom in družbo. delo je preraslo v knjigo Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije (Ljubljana: IPSA (2007)). Po doktoratu se je začel usmerjati v bolj praktične vidike človekove družbenosti, h katerim pristopa fenomenološko oziroma prvoosebno in začel razvijati koncept samospoznavanja kot alternativo obstoječim oblikam psihološkega dela z ljudmi ter vizijo bivanjske znanosti, katere področje raziskovanja je celovita izkušnja človeškega bivanja. 

Področja raziskovanja: socialna resničnost, raziskovalno pogovarjanje, človeško stanje, samoaktualizacija, sublimacija.

Melita Mihajlović Košak je univerzitetna diplomirana psihologinja, učiteljica čuječnosti, certificirana transakcijsko-analitična psihoterapevtka (EATA) ter začasna učiteljica in supervizorka (PTSTA-P). Dela v zasebni psihoterapevtski praksi, kjer izvaja psihoterapijo in supervizijo. V okviru Bangor University, Velika Britanija, se je izobraževala iz Mindfulness Based Cognitive Therapy (MBCT). Na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje, Ljubljana vodi na čuječnost usmerjene programe: program Celostnega obvladovanja stresa in Napredni trening za učitelje čuječnosti.

Leta 2003 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za psihologijo) in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 2012 je v isti ustanovi z disertacijo na temo odnosa med anksioznostjo in čuječnostjo pridobil naziv doktor psiholoških znanosti. Leta 2013 je pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo pridobil naziv certificirani integrativni psihoterapevt. Leta 2016 je bil habilitiran v naziv docenta za področje psihoterapevtske znanosti na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer je zaposlen kot visokošolski učitelj in raziskovalec. Poleg tega  v zasebni praksi izvaja psihoterapijo in psihološko svetovanje.

Diplomirala je na AG UL, pridobila naziv spec. akad. prof. glasbenica flavtistka. Od leta 1999 je kot solo-flavtistka zaposlena v simfoničnem orkestru RTV Simfoniki. Med leti 2006-2009 je študirala psihoterapijo na SFU Dunaj in SIP, kjer je pridobila diplomo iz propedevtike. Leta 2015 je zaključila študij na Inštitutu IPSA in pridobila mednarodno diplomo iz integrativne psihoterapije pri IIPA in EAIP z mednarodnim zaključnim izpitom v Bilbau ter pridobila naziv Integrativna psihoterapevtka. Od leta 2009 je članica SINTA. Leta 2017 je doktorirala iz Zakonske in družinske terapije. V zasebni praksi izvaja individualno in partnersko terapijo, učno terapijo ter supervizijo. V svoje delo vključuje znanja iz integrativne geštalt terapije, zakonske in družinske terapije, delo s kreativnimi mediji in na telo usmerjen pristop.

Dr. Mitja Trojar je raziskovalec na ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja zgodovino jezikoslovja, zgodovino slovenskega slovničarstva, zgodovino slovenske jezikoslovne terminologije in terminologijo nasploh. Na univerzi SFU Ljubljana predava predmet Komunikacijske vede in lingvistika.

Področja raziskovanja: jezikoslovje, zgodovina jezikoslovja, jezikoslovna terminologija.

Dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., je na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani magistrirala leta 2007, doktorirala leta 2015 s temo Dejavniki, povezani z družino, in raba drog pri mladostnikih. Zaposlena je na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer deluje na interdisciplinarnem področju promocije zdravja pri delu. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z zdravjem delavcev v procesih prestrukturiranja podjetij, psihosocialnimi tveganji, izgorelostjo ter motivacijo delavcev za spremembe, ki so v korist zdravju. V UKC Ljubljana je uvedla supervizijske skupine za zaposlene v zdravstvu, ki jih vodi po razvojno-edukativnem modelu in so namenjene krepitvi strokovnih kompetenc udeležencev. V obdobju pandemije covid-19 koordinira psihološko podporo zaposlenim v organizaciji. Je avtorica ali soavtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter monografij. 

Nina Bras Meglic deluje kot klinična psihologinja na področju zdravstva, nevropsihologije in rehabilitacije v Centru za poklicno rehabilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta URI-Soča ter v okviru klinično psihološke ambulante SFU. Ukvarja se z obravnavo odraslih, otrok in mladostnikov. Ima dolgoletne izkušnje pri delu s široko populacijo oseb z različnimi psihičnimi in telesnimi motnjami. Deluje tako na področju psihodiagnostike, kot tudi svetovanja in psihoterapije. Pri slednji uporablja integrativni pristop različnih z dokazi podprtih psihoterapevtskih šol: od kognitivno-vedenjske, do skupinske psihoanalize in razvojno analitičnih, pa tudi relacijskih in sistemskih pristopov. Educirana je tudi za obravnavo travmatskih izkušenj po psihoterapevtskih principih EMDR in "Brainspotting". Poleg tega je avtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter poglavja v Monografiji z naslovom: Psihologija v rehabilitaciji oseb s telesno in povezano duševno zmanjšano zmožnostjo.

Dokončala sem študij Psihologije na Univerzi v Mariboru, specialistični študij Psihoanalize ter kasneje dokončala doktorat iz Psihoterapevtske znanosti na Dunaju. Leta 2015 sem prejela tudi diplomo krovne zveze ECPP (Evropske zveze za psihoanalitično psihoterapijo). Sem članica SKZP (Slovenske krovne zveze za psihoterapijo) in EZPPS (Evropske zveze za psihoanalitično psihoterapijo Slovenija).

Najraje se posvečam delu z ljudmi, preostanek časa pa posvečam še predajanju znanj bodočim psihoterapevtom na SFU Ljubljana (Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Sigmunda Freuda v Ljubljani). Naš zavod Pamina je prav tako povezan s fakulteto SFU Ljubljana, saj lahko študentje pod našim okriljem pričnejo z psihosocialno in psihoterapevtsko prakso.

Zavedam se tudi kako zelo pomembno je, da delujem kot psihoterapevt preventivno in v ta namen organiziram predavanja, delavnice in izkustvene skupine v gostujočih organizacijah.

Področje raziskovanja: Moje področje dela je individualna in skupinska psihoterapija odraslih, supervizije, izvajanje prilagojenih programov za duševno zdravje za zaposlene v organizacijah, izvajanje znanstveno-raziskovalnih projektov, vodenje interdisciplinarnega tima psihoterapevtov različnih modalitet in psihologov, izvajanje predmetov na SFU Ljubljana.

 

 

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, program filozofija; področje diplomskega dela: teoretska psihoanaliza, naslov dela: Pomen prostih asociacij za psihoanalizo in njen razvoj: Einfall kot element freudovske epistemologije (summa cum laude).

Slovenski inštitut za psihoterapijo, psihoanaliza in psihodinamska psihoterapija.

Univerza Sigmunda Freuda na Dunaju, Doktorski študij psihoterapije (v trajanju).

Mag. Peter Markič je po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 1997 je zaključil magistrski študij Komunikologije - smer tržno komuniciranje na Fakulteti za družbene vede in postal magister komunikologije. Od leta 2011 je zaposlen na Šoli za ravnatelje, kjer predava predmete Vodenje sebe in sodelavcev in Motivacija sebe in sodelavcev. Predava tudi na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled in sicer predmet Osebni management. Kot predavatelj je vodil številne seminarje in delavnice s področja psihologije prodaje, poslovnih pogajanja, vodenja in komunikacije za različna podjetja in ustanove. Je član republiške enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč. Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin sodeluje kot visokošolski učitelj pri predmetu Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi na programu Zdravstvena nega in pri predmetu Psihologija in komunikacija v zdravstvu na programu Fizioterapija.

Peter Topić je univerzitetni diplomirani socialni delavec in transakcijski analitik. Specialistični študij v ZDA je zaključil leta 2011 in pridobil naziv CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). Je ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme in avtor knjige Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi: priročnik za strokovnjake, zasvojene in njihove družinske člane. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje član interdisciplinarne delovne skupine za področje nekemičnih zasvojenosti.

Petra Brne je zaposlena na Policijski upravi Koper, kot samostojna policijska inšpektorica – psihologinja, kjer zaposlenim nudi psihološka svetovanja, izvaja različne delavnice in predavanja ter sodeluje v kadrovskih in preiskovalnih postopkih. Pred tem je bila zaposlena na probaciji, kjer je delala s storilci kaznivih dejanj. Na UP Famnit kot zunanja izvajalka predava izbirni predmet Forenzična psihologija. Po zaključenem študiju je na italijanski Mednarodni akademiji forenzičnih znanosti opravila specialistično usposabljanje iz forenzične psihologije.

Področje raziskovanja: forenzična psihologija

Rojen v Vojvodini (Srbija) pripadnik madžarske manjšine. Medicino študiral v Pécs-u, diplomiral leta 1986. V Slovenijo se priselil leta 1988. Veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1994 zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Specialistični izpit opravil leta 1996. Doktorat iz psihologije leta 2003 na univerzi v Pécs-u. Isto leto naziv družinski terapevt.

Habilitacija na UP leta 2012, specialistični izpit iz psihoterapije na Univerzi Szemmelweis  v Budimpešti.

Avtor več kot 70 člankov. Redno sodeluje na nacionalnih in mednarodnih kongresih predvsem na področju suicidologije in psihotravmatologije. 

dr. Sabina Đuvelek, asist., organizacijska psihologinja in performance coach, se pri svojem delu in raziskovanju osredotoča predvsem na strateški razvoj zaposlenih in oblikovanje okolij, ki omogočajo kontinuirano profesionalno in osebno rast posameznika. Od februarja 2017 do marca 2020 je delala kot Vodja mreže internega coachinga v sektorju Ravnanja s človeškimi viri (oddelek Izobraževanje in razvoj kadrov) energetskega podjetja Petrol. S februarjem 2017 se je kot Senior svetovalka in coach pridružila ekipi Uporabne psihologije. Kot organizacijska psihologinja razvija in implementira strokovne izobraževalne programe, ki vplivajo na organizacijske navade in navade zaposlenih, z namenom doseganja dolgoročnih sprememb na samo kulturo organizacije. Izvaja treninge, delavnice, coachinge (individualne in timske) in supervizije, pri čemer sta ji psihološka radovednost in želja po trajnostnem učinku izvedenih programov ključni vrednoti pri delu. Pred tem je bila od maja 2014 do januarja 2017 Strokovna direktorica Zavoda Ypsilon – stičišča za proaktivne mlade in medgeneracijsko sodelovanje.

Doktorirala je iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in opravila specializacijo iz supervizije na Visoki šoli v Nijmegenu, Nizozemska Izobraževala se je tudi v ZDA. Je izredna profesorica razvojne psihologije, zunanja sodelavka Pedagoške fakultete na Univerzi v Ljubljani in Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani.

Članica International Mind, Brain and Education Society (IMBES). Članica Posebne interesne skupine (SIG) Nevroznanost in edukacija pri Evropski zvezi za raziskovanje učenja in poučevanja (EARLI).

Področje raziskovanja: samoregulacija, izvršilne funkcije, psihomotorični razvoj, utelešena kognicija, kognitivna znanost, pomoč z umetnostjo, supervizija, nevroedukacija in etika v raziskovanju

Diplomirala sem iz psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu, doktorirala pa iz psihoterapevtskih znanosti na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Iz gestalt psihoterapije sem se izobraževala na IGW Zagreb.

Delam kot psihologinja in psihoterapevtka v zasebni praksi v Zagrebu ter poučujem na študiju psihoterapevtske znanosti na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in na študiju psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani.

 

Več

V šolstvu je delala več kot 30 let, najprej kot  učiteljica slovenskega jezika in kasneje kot svetovalna delavka. Zadnjih 15 let sodeluje s Pedagoško fakulteto kot asistentka in pokriva predvsem predmete, povezane s praktičnim delom. Na SFU je vodja geštalt pristopa, predavateljica in supervizorka.

Izobraževala se je iz izkustvene gestalt družinske terapije, TA, zaključila izobraževanje iz Jungovske analize sanj, Jungian coaching, Expressive art terapijo, Coreevolution-  v telo in čuječnost usmerjen terapevtski pristop. Pridobila je evropsko diplomo iz psihoterapije, cetifikat EAGT za gestalt terapevtko in supervizorko ter Slovensko diplomo iz psihoterapije. Je predsednica Slovenskega društva za gestalt terapijo – SLOGES.

Vodi zasebni zavod, v katerem izvaja individualno in partnersko ter družinsko terapijo in vodi skupino za delo na sanjah. Izvaja supervizijo za strokovnjake s področja dela z mladino ter klinično supervizijo.

Doc. dr. Tina Bregant je po diplomi leta 2002 na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravljala delo mlade raziskovalke in specializantke pediatrije na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani do leta 2013, ko je nadaljevala delo kot specialistka pediatrije in doktorica znanosti s področja otroške nevrologije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem Rehabilitacijskem Institutu v Ljubljani, kjer je opravila dodatno specializacijo s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. V času epidemije COVID-19 je bila imenovana v posvetovalno skupino vlade za boj proti COVID, od koder je bila nato imenovana na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje in nato vodja kabineta. Trenutno je zaposlena kot pediatrinja in fiziatrinja v zavodu CIRIUS Kamnik. Kot predavateljica in mentorica sodeluje v programih Kognitivne Znanosti, Fakultete za zdravstvo, Medicinske fakultete in Pedagoške fakultete. Sodeluje pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. V veselje in navdih so ji otroci in njihov razvoj. Verjame, da kdor se ukvarja z otroki, se ukvarja z našo prihodnostjo.

Področje raziskovanja: pediatrija, pediatrična nevrologija, razvojna pediatrija, javno zdravje, otroci in mladostniki.

 

Življenjepis: Doc. dr. Tina Rahne Mandelj je licencirana Zakonska in družinska terapevtka in supervizorka relacijsko družinske terapije. Ima specializacijo (2005) in doktorat (2015) iz Zakonske in družinske terapije Univerze v Ljubljani. Bila je mlada raziskovalka na Teološki fakulteti za področje ZDT. Vrsto let je kot terapevtka in supervizorka delovala na Frančiškanskem družinskem inštitutu kot izvajalka različnih psihoterapevtskih projektov pomoči posameznikom, parom in družinam. Doktorirala je na temo ranljivosti v odnosih in mladem starševstvu. Kot terapevtka je sodelovala z društvom Europa Donna pri pisanju priročnika za bolnice, kot supervizorka z licenco Socialne zbornice Slovenije in metasupervizorka pa ima bogate izkušnje na različnih področjih v psihoterapiji, v socialnem varstvu in šolstvu. Eno leto je bila vodja Psihoterapevtske učne ambulante SFU Ljubljana. Je članica častnega razsodišča Združenja Zakonskih in družinskih terapevtov. Zadnja tri leta je zaposlena v Strokovnem centru VIZ Višnja Gora kot psihoterapevtka otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter njihovih družin. Na SFU Ljubljana je habilitirana kot docentka za področje psihoterapevtske znanosti, uči predmeta Etika in Osnove psihoterapevtskega razgovora. Svojo privatno psihoterapevtsko prakso izvaja v Domžalah.

 

Področje raziskovanja: psihoterapija in zakonska terapija v praksi, ranljivost v medosebnih odnosih, medosebna regulacija čutenj, otroci in mladostniki, pomoč ranljivim skupinam in družinam, etika v psihoterapiji, supervizija

 

 

Doc. dr. Tit Albreht, dr.med., doktorat s področja raziskovanja zdravstvene službe pri Univerzi v Amsterdamu. Predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Deluje kot raziskovalec na področju raziskovanja zdravstvene službe, zdravstvenih politik in zdravstvenih sistemov. Član Znanstvenega odbora EUPHA in predsednik Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Habilitiran kot docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava izbrane teme iz javnega zdravja ter nosilec predmeta javno zdravje pri Medicinski fakulteti v Mb, predmeta epidemiologija na Univerzi na Primorskem in predavanj o zdravstvenem varstvu pri SFU Ljubljana.

Je geštalt psihoterapevt z Evropsko diplomo iz psihoterapije, ki jo podeljuje Evropska zveza za psihoterapijo (EAP) in redni član Evropske zveze za geštalt terapijo (EAGT), kjer ima status supervizorja. Iz geštalt psihoterapije je diplomiral na britanskem inštitutu GPTI in je nosilec certifikata strokovnosti inštituta GATLA iz Los Angelesa. Je direktor inštituta GITA, kjer deluje kot edukator in supervizor. Bil je predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo SKZP in Slovenskega društva za geštalt terapijo SLOGES. Zdaj je predsednik Odbora za človekove pravice in družbeno odgovornost pri EAGT. Je soavtor knjige 'Dodo se pogovarja; vodnik po psihoterapiji'.

Asist. dr. Vesna Mirt, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, supervizorka z licenco pri Socialni zbornici Slovenije.

Je zakonska in družinska terapevtka, asistentka na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost SFU v Ljubljani in licencirana supervizorka na področju socialnega varstva.

Od leta 2009 do 2012 je delovala kot strokovna sodelavka in terapevtka v Svetovalnici za motnje hranjenja Muza. Od leta 2011 do 2015 je bila zaposlena na programu »Terapevtska pomoč pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju«, sofinanciranem s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Od leta 2013 do 2021 je delovala kot psihoterapevtka na Študijsko-raziskovalnem centru za družino. Trenutno deluje v zasebni psihoterapevtski praksi.

Področje raziskovanja: delo s travmo, psihoterapevtsko delo s telesom, partnerski odnosi

 

Željka Matijašević je redna profesorica za primerjalno književnost na Oddelku za primerjalno književnost Fakultete za humanistiko in družbene vede Univerze v Zagrebu na Hrvaškem. Diplomirala je iz francoskih študij in primerjalne književnosti na Univerzi v Zagrebu na Hrvaškem.

Leta 2000 je magistrirala in doktorirala na Univerzi v Cambridgeu v Veliki Britaniji. Je članica La Fondation Européenne pour la Psychanalyse in članica svetovalnega odbora revije Psychoanalysis and Politics.

Področje raziskovanja: Je avtorica petih knjig v hrvaškem jeziku: Lacan: (2005); Strukturiranje nezavednega: Freud in Lacan (2006); Uvod v psihoanalizo: (2011); Stoletje krhkega jaza: psihoanaliza, kultura, družba (2016); Drama, drama (2020). Napisala je tudi dve literarni deli:

Črna limfa/zeleno srce: (2017) in Obrambe, obarvane s smrtjo: Alternativni slovar psihe (2017): Psihoanalitični roman (2020). Njena najnovejša knjiga v angleškem jeziku je The Borderline Culture: Intensity, jouissance in smrt, ki je maja 2021 izšla pri založbi Rowman & Littlefield (Lexington Books).

Njeni glavni raziskovalni interesi so teoretska psihoanaliza, kulturna psihoanaliza, politična psihoanaliza in zgodovina psihoanalize. Osredotoča se na sodobne strukture osebnosti, pri čemer skozi psihoanalitično optiko raziskuje številne in različne dejavnike, ki oblikujejo psiho.