Sodelavci SFU Ljubljana
Vodstvo
Magistriral na Med. fakulteti (Uni. Lj), spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Med. fakulteti (Zagreb), delal kot asistent na FSD (Uni. Lj), vodil dobrodelne projekte psihosoc. pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal izobraževanje za učitelja sistem. družinske terapije (VFT, München), pridobil ECP. Vodi privatno psihot. prakso. Bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slo. psihoterapevtske strok. in znan. revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.
Leta 2009 je pridobila naziv profesorica športne vzgoje na Fakulteti za šport. V tem času je dokončala študij Propedevtike psihoterapije na SFU Ljubljana. Nadaljevala je s 4-letnim podiplomskim specialističnim študijem iz Integrativne psihoterapije in pridobila naziv certificirane integrativne psihoterapevtke (IIAP, EAIP), kasneje pa še SDP in ECP. Leta 2013 je doktorirala na doktorskem programu Zakonska in družinska terapija. Šest let je delovala v nevladni organizaciji za psihosocialno pomoč mladim, kot strokovna vodja programov, trenutno je zaposlena na SFU Ljubljana kot vodja študijskih programov psihoterapije in vodja tima. V svoji privatni praksi izvaja individualno in partnersko psihoterapijo ter supervizijo.
Dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana, predava pa tudi na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Poleg terapevtskega dela s posamezniki, pari in družinami, ter supervizorskega spremljanja strokovnih delavcev, izvaja delavnice, predavanja in vodi različne skupine. Je avtorica številnih slovenskih in tudi mednarodnih prispevkov, med drugim knjig Rahločutnost do otrok, Rahločutno starševstvo, Med dvema ognjema, …. Pri raziskovanju in v praksi pozornost posveča predvsem varnim in dostojanstvenim odnosom v različnih sistemih in kako v njih ustvarjati kvalitetno življenje in razvoj. Je soustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, kjer je tudi strokovna vodja. Vrsto let je razvijala in vodila programe za pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam pod finančnim okriljem MDDSZ. Je članica uredniškega odbora znanstvene revije Kairos, trenutno pa tudi članica Strateškega sveta vlade za socialno politiko in je družbeno aktivna. V odnosih, kjer je prisoten čustveni stik in se razvija empatija, je življenje fizično in psihično bolj zadovoljujoče in zdravo.
Je zakonska in družinska terapevtka, izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost SFU v Ljubljani. Na področju socialnega varstva je samostojna svetovalka in licencirana supervizorka. Je sodelavka programa "Terapevtska pomoč pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju", ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Raziskuje in objavlja s področja odnosov, dela z ljudmi, družine in navezanosti. Svoje znanstveno raziskovalno delo predstavlja v znanstvenih člankih in knjigah: Odkritje odnosa, Skrita moč družine, Ljubezen umije spomin, Rahločutnost do otrok in Teorija navezanosti.
OPOMBA: vprašanja vezana na magistrski študij Psihologije, prosimo, naslovite na: psihologija@sfu-ljubljana.si
vprašanja v zvezi s predavanji in mentorstvom, prosimo, naslovite neposredno na: lia-katarina.kompan@guest.arnes.si
Končal je študij psihologije, z diplomsko nalogo o protidejstvenem mišljenju. Takoj po diplomi se je zaposlil na oddelku za psihologijo kot asistent na katedri za socialno psihologijo. Hkrati je vpisal tudi podiplomski magistrski študij in ga nadaljeval v doktorskega, ki ga je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. V tem delu se je soočil z osrednjim problemom socialne psihologije: odnosom med posameznikom in družbo. Na podlagi konstruktivističnih epistemoloških predpostavk je postavil model, ki ključne socialnopsihološke pojave, uvrščene v nadredni pojem socialne resničnosti, izpeljuje iz temeljnih človeških biololoških danosti preko vmesnega konstrukta sebstva. Razlaga sebstva kot avtopoetskega procesa in na tej osnovi razlaga dinamike socialne resničnosti sta najpomembnejša dosežka tega dela, ki je preraslo v knjigo Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije. Po doktoratu se je začel usmerjati v bolj praktične vidike človekove družbenosti, h katerim pristopa fenomenološko oziroma prvoosebno. Začel pa je razvijati tudi koncept samospoznavanja kot alternativo obstoječim oblikam psihološkega dela z ljudmi ter vizijo bivanjske znanosti, katere področje raziskovanja je celovita izkušnja človeškega bivanja. Je avtor knjige: Jaz in mi - raziskovanje temeljev socialne psihologije, Ljubljana: IPSA (2007).
Področja raziskovanja: socialna resničnost, raziskovalno pogovarjanje, človeško stanje, samoaktualizacija, sublimacija.
Administracija
Pedagoški sodelavci
Rojen v Mariboru. Dodiplomski (1990), magistrski (1994) in doktorski študij psihologije (1998) je opravil na FF-UL. Zaposlitvena pot: Inštitut za varovanje zdravja (sedaj NIJZ), Inštitut A. Trstenjaka; Društvo »Projekt Človek«; Inštitut za zasvojenosti; Inštitut Soča; sedanja zaposlitev: UP-FAMNIT in ZBPS. Ob delu je opravil več izobraževanj v tujimi, med drugim 6 letno izobraževanje iz bonding psihoterapije v CEIS v Rimu (leta 2000), leta 2014 je pri ESBP in ISBP prejel naziv »Teaching Fellow«. Kot psihoterapevt deluje v Kopru in v Ljubljani, posveča se osebam s čustvenimi in odnosnimi motnjami ter zasvojencem.
Diploma iz psihologije, magisterij iz psihologije (osebnosti) in doktorat iz klinične psihologije, Oddelek za psihologijo (Univerza v Ljubljani). Specializacija iz klinične psihologije na Medicinski fakulteti (Univerza v Ljubljani). Klinični psiholog in psihoterapevt v Psihiatrični bolnišnici Begunje: individualna in skupinska terapija (psihoanalitična, KVT) psihotičnih, nevrotičnih in mejnih pacientov, psihodiagnostika, timsko delo (konzultant), supervizor, mentor študentom. V zasebni psihoterapevtski ambulanti izvaja psihoanalitično in kognitivno terapijo. Učitelj psihoterapije in psihodiagnostike: SFU Lj, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM. Sodni izvedenec za klinično psihologijo.
1965-71 študij na Teološki fakulteti (Univerze v Ljubljani), 1973-76 postdiplomski študij Pastoralne psihologije (Univerza Innsbruck, mag. sci). 1978-82 študij psihologijo na Univerzi Innsbruck, psihoanalitična edukacija v Innsbruškem centru za psihoanalizo. 1989-92 specializacija iz klinične psihologije, Medicinska fakulteta Ljubljana. 2004 pridobitev diplome iz psihoanalize v Graškem centru za psihoanalizo. Od leta 2002 učitelj, učni analitik in supervizor v SKZP, od leta 2013 na SFU Ljubljana. Težišče: Teorija psihoanalize.
Diplomiral na Filozofski fakulteti (Univerze v Ljubljani), pridobil naziv uni. dipl. pedagoga in profesorja slovenskega jezika in književnosti. Na SFU Ljubljana je zaključil študij propedevtike in specialistični študij psihoanalize. Vpisan je na doktorski študij na SFU Wien, izobražuje se za supervizorja v psihoterapiji. Opravlja delo tutorja, mentorja s predstavitvami primera za študente spec. študijev, supervizijo, z štud. letom 2016/17 predava predmet Spolnost. Je certificiran psihoanalitični psihoterapevt na Evropski zvezi za Psihoanalitično Psihoterapijo (ECPP) in član Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS). Dela kot individualni in skupinski psihoterapevt v zasebni praksi.
Dr. Barbara Debeljak Rus je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1999 diplomirala na oddelku za psihologijo, leta 2004 pridobila znanstveni naziv magistrica znanosti s področja psihološke metodologije, leta 2014 pa z doktorsko disertacijo pod mentorstvom red. prof. dr. Valentina Bucika naziv doktorica znanosti s področja psihološke metodologije. Od leta 1999 je zaposlena na Gimnaziji Jesenice. Prejela je nacionalno priznanje Cmepius-a Jabolko kakovosti 2008 za projekt mobilnosti, področje študijski obiski. Od leta 2019 naprej sodeluje z Univerzo Sigmunda Freuda – podružnica Ljubljana.
Področje raziskovanja obsega področje implicitnih teorij inteligentnosti in osebnosti ter dela na področju poučevanja psihologije na področju srednjega šolstva. Je soavtorica priročnika Igra vlog in simulacija kot učna metoda za učitelje psihologije in drugih družboslovnih predmetov ter razrednike, zbornika O aktivni vlogi učenca pri pouku ter recenzentka posodobljenih učnih načrtov za psihologijo v gimnazijskem programu.
Barbara Turk Niskač je doktorica etnologije, kulturne in socialne antropologije. Med leti 2008 – 2016 je bila kot mlada raziskovalka in asistentka zaposlena na oddelku za etnologijo in antropologijo, Filozofska fakulteta. Leta 2016 je prejela Fulbrightovo štipendijo za gostovanje na Univerzi Rutgers v ZDA, v letu 2018 podoktorsko štipendijo na Univerzi v Reki (Center for Advanced Studies – Southeast Europe, CAS SEE), leta 2019 pa ARRS podoktorski projekt na Inštitutu za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, kjer je trenutno tudi zaposlena. Raziskovalno se ukvarja z antropologijo otroštva, dela, igre, vzgoje, izobraževanja in ruralnih študij. Je avtorica številnih znanstvenih člankov ter monografije O igri in delu: Antropologija zgodnjega otroštva.
Docent dr. Bernard Nežmah, sociolog, študiral primerjalno književnost in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, podiplomski študij lingvistike na univerzi Goeteborg, doktorat iz sociologije 1995. Predavatelj na za oddelku za sociologijo FF v Ljubljani in na Fakulteti za medije v Ljubljani (zgodovina novinarstva, novinarski žanri, slovenski jezik v medijih, novinarski praktikum etc.), raziskovalec na Inštitutu Nove revije in kolumnist tednika Mladine.
Področja raziskovanja: sociolingvistika, sociologija vsakdana, jezik totalitarizmov, analize medijskega diskurza, študije avtoritarizmov, ekosofija.
Diplomiral iz socialnega dela, magistriral in doktoriral s področja organizacije in managementa. Zadnjih 30 let deluje na področju socialnega varstva, med drugim na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Socialni zbornici Slovenije, sedaj pa vodi Akademijo za socialne vede, ki se pretežno ukvarja z izobraževanjem. Je avtor več člankov in avtorskih prispevkov na kongresih, projektni vodja več mednarodnih projektov in mentor številnim študentom v času priprave diplomskih nalog. Poučuje osnove socialnega varstva. V okviru predavanj poda številne praktične primere, ki pokrivajo socialne vede v širšem smislu ter teoretične in praktične vidike psihoterapije.
Psihiater (dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu) in sistemski psihoterapevt (Kibernetika psihoterapije, Psihiatrična klinika, KBC Zagreb; ECP). Je tudi mojster praktik nevrolingvističnega programiranja (NLP; 1998-2000). Od leta 2009 dela v Centru za svetovanje mladini in družinam, od leta 2008 kot psihiater v Splošni bolnišnici Nasice; od 2004 – 2008 kot zdravnik v HMP Valpovo.
Doroteja Lešnik Mugnaioni se je po diplomi iz politologije na Fakulteti za družbene vede (1991) nadalje izobraževala v Avstriji iz sociologije (ne)nasilja in konflikta. Kasneje se je usposabljala za svetovalno delo z žrtvami nasilja, nenasilno komunikacijo ter mediacijo.
Bila je zaposlena na Mirovnem inštitutu in v Šoli za ravnatelje. Od leta 2000 sodeluje tudi z Zbornico zdravstvene in babiške nege, sindikati in vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Kot strokovna sodelavka in prostovoljka je od 1999 do 2018 delovala v Društvu SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. PODROČJE RAZISKOVANJA, DELOVANJA: preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov na delovnem mestu, preprečevanje nasilja in reševanje konfliktov v vzgoji in izobraževanju, obravnava nasilja v družini.
Filozofska fakulteta, psihologija; Medicinska fakulteta LJ, splošna medicina; nevropsihiatrija. 1987- Vodja oddelka za forenzično in socialno psihiatrijo, Psihiatrična klinika LJ; 1987-1989 študij forenzične psihiatrije, Medicinska fakulteta ZG; 1988-1991 študij transakcijske analize, LJ; 1988-2000 vodenje Balintovih skupin; 1989- sodni izvedenec; 1992-1997 študij skupinske analize, Inštitut za skupinsko analizo London; 1992 naziv psihoterapevt, Slov. zdravniško društvo; 1998 soustanovitelj in podpredsednik, Slov. društvo za skupinsko analizo; Soustanovitelj, podpredsednik Sekcije izvedencev za psihiatrijo, Slov. zdravniško društvo; 2002- samostojna dejavnost; 2014/15- predavatelj SFU LJ
Po izobrazbi je dr. socialne pedagogike, izobraževala se je po sistemskem pristopu. Na Fakulteti za zdravstvo je doc. za promocijo zdravja, na Pedagoški fakulteti pa asist. za področje socialne pedagogike. Dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja. Je nacionalna koordinatorica, mednarodne raziskave ‘Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju‘. Predava na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in SFU Ljubljana. Bibliografija vsebuje več kot 40 znanstvenih, preglednih in strokovnih člankov, je tudi vodilna avtorica ali soavtorica pri več kot desetih znanstvenih in strokovnih monografijah.
Študirala sem farmacijo in zaključila kot mag. Delala sem v podjetju Schering-Plough. Kasneje sem se začela izobraževati na področju psihoterapije ter vpisala doktorat. Specializirala sem psihoanalizo, začela delati, in pridobila certifikat za psihoanalitičnega terapevta ECPP, nato še certifikat za učnega terapevta in supervizorja. Vodila sem ambulanto na SFU. Predavam Psihofarmakologijo na SFU. Sodelujem z različnimi društvi, kjer vodim delavnice: asertivnost, komunikacija, soočanje z boleznijo, soočanje s stresom ter predavam o vplivih psiho faktorjev na razvoj in potek bolezni ter terapevtske skupine. Za skup terapevta sem se izobraževala na ISALu. Supervizije obiskujem v Sloveniji in tujini.
Študirala psihologijo v Rijeki, zaključila sistemsko terapijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu pri dr. sc. Grahamu Barnesu. Leta 2006 je pridobila ECP. Na Školi kibernetike i sistemske terapije v Rijeki (www.ukpo.hr) deluje kot učiteljica in supervizorka. Na Filozofski fakulteti Sveučilišta v Rijeki je doktorirala iz epistemologije vrline. Od leta 2018 je docentka na SFU Ljubljana. V privatni praksi deluje kot individualna, partnerska in družinska psihoterapevtka ter svetovalka za delo z velikimi sistemi.
Jan Kovačič je organizacijski psiholog, coach in specializant psihoterapvtske smeri transakcijska analiza. Trenutno je doktorski študent na študiju Psihologije osebnosti (univerza v Ljubljani), kjer pod mentorstvom prof. dr. Valentina Bucika raziskuje visoki potencial v organizacijah. Doktorski študij je posledica večletnega ukvarjanja s prepoznavanjem in razvijanjem potencialov, ki se spremenijo v osebnostni in organizacijski kapital na delovnem mestu. Jan leta 2017 ustanovil tim uporabna psihologija, nato pa z letom 2020 ustvaril novo podjetje Uporabna psihologija z namenom, da posameznike opolnomoči s konkretnimi znanji in psihološkimi orodji, s katerimi postajajo bolj zadovoljni, zavzeti in zdravi.
Področje raziskovanja:
- Coaching v delovnih organizacijah
- Visoki potencial in talenti v delovnih organizacijah
Izr. prof. dr. Jože Ramovš je antropolog in socialni delavec, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v tujini je opravil specializaciji iz logoterapije in partnerske komunikacije. Na področjih sožitja in staranja ter zasvojenosti in skupinskega dela dela štiri desetletja razvojno, raziskovalno in pedagoško; razvija antropohigiensko metodo skupinskega socialnega učenja za razvoj osebnosti in medčloveškega sožitja v neformalnih in formalnih socialnih mrežah ter metodo skupinskega strokovnega pogovora ter človekove psihosocialne imunske zmožnosti. V bibliografski bazi COBISS ima nad tisoč člankov in drugih del, med njimi okrog osemdeset knjig: dvajset samostojnih, dvajset v soavtorstvu s štirideset ponatisi in prevodi v tuje jezike.
Področja raziskovanja: antropologija, socialno delo, psihosocialni imunski sistem, zasvojenosti in omamljanje.
Psihologinja, psihoterapevtka, predavateljica in raziskovalka je doktorirala iz klinične psihologije na Uni Lj. Raziskovala in poučevala je na FSD Lj, na SFU in inštitutih za psihoterapijo. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov. Delovala je na področju prostovoljnega dela z otroci in mladostniki. Vodi privatno psihoterapevtsko prakso, kjer dela s posamezniki, pari, družinami, skupinami. V svoje delo integrira znanja iz teorije navezanosti, analitično razvojne in sistemske teorije, družinsko sistemske psihoterapije, klinične hipnoze, EMDR, skupinske dinamike, kreativnih in na telo usmerjenih pristopov, NLP, integrativno geštalt terapije, joge in meditacije.
Na Pedagoški fakulteti je študirala glasbeno vzgojo in nadaljevala študij defektologije in tudi magistrirala. Na Filozofski fakulteti je doktorirala s temo Model ustvarjalnosti pri delu z nasilnimi učenci. Več let je bila na delovnem mestu učiteljice glasbe in ravnateljice. Trenutno je zaposlena kot izvajalka dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami in učiteljica glasbe, izvaja pa tudi pouk glasbe v osnovni šoli za odrasle in mladostnike, ki niso zaključili rednega šolanja.
Raziskuje in objavlja zlasti o vlogi ustvarjalnosti in umetnosti pri delu z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.
Dela na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. V praksi je delal 10 let na oddelku za rehabilitacijo, 13 let z otroci in mladostniki z vedenjskimi ter drugimi težavami in ima 20 let izkušenj psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari in družinami. Po končani Fakulteti za socialno delo se je izobraževal za psihoterapevta: 4 leta iz Kibernetike psihoterapije (Faculty of Medicine, University of Zagreb, Department of Psychiatry) in 4 leta za sistemskega družinskega terapevta (Verein zur Förderung der Familientherapie und –beratung e.V.). Ima diplomo za psihoterapevta ECP (EAP).
Leta 2003 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za psihologijo) in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 2012 je v isti ustanovi z disertacijo na temo odnosa med anksioznostjo in čuječnostjo pridobil naziv doktor psiholoških znanosti. Leta 2013 je pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo pridobil naziv certificirani integrativni psihoterapevt. Leta 2016 je bil habilitiran v naziv docenta za področje psihoterapevtske znanosti na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer je zaposlen kot visokošolski učitelj in raziskovalec. Poleg tega v zasebni praksi izvaja psihoterapijo in psihološko svetovanje.
Dr. Mitja Trojar je raziskovalec na ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pri raziskovalnem delu se ukvarja zgodovino jezikoslovja, zgodovino slovenskega slovničarstva, zgodovino slovenske jezikoslovne terminologije in terminologijo nasploh. Na univerzi SFU Ljubljana predava predmet Komunikacijske vede in lingvistika.
Področja raziskovanja: jezikoslovje, zgodovina jezikoslovja, jezikoslovna terminologija.
Dr. Nataša Dernovšček Hafner, univ. dipl. psih., je na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani magistrirala leta 2007, doktorirala leta 2015 s temo Dejavniki, povezani z družino, in raba drog pri mladostnikih. Zaposlena je na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer deluje na interdisciplinarnem področju promocije zdravja pri delu. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z zdravjem delavcev v procesih prestrukturiranja podjetij, psihosocialnimi tveganji, izgorelostjo ter motivacijo delavcev za spremembe, ki so v korist zdravju. V UKC Ljubljana je uvedla supervizijske skupine za zaposlene v zdravstvu, ki jih vodi po razvojno-edukativnem modelu in so namenjene krepitvi strokovnih kompetenc udeležencev. V obdobju pandemije covid-19 koordinira psihološko podporo zaposlenim v organizaciji. Je avtorica ali soavtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter monografij.
Nina Bras Meglic deluje kot klinična psihologinja na področju zdravstva, nevropsihologije in rehabilitacije v Centru za poklicno rehabilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta URI-Soča ter v okviru klinično psihološke ambulante SFU. Ukvarja se z obravnavo odraslih, otrok in mladostnikov. Ima dolgoletne izkušnje pri delu s široko populacijo oseb z različnimi psihičnimi in telesnimi motnjami. Deluje tako na področju psihodiagnostike, kot tudi svetovanja in psihoterapije. Pri slednji uporablja integrativni pristop različnih z dokazi podprtih psihoterapevtskih šol: od kognitivno-vedenjske, do skupinske psihoanalize in razvojno analitičnih, pa tudi relacijskih in sistemskih pristopov. Educirana je tudi za obravnavo travmatskih izkušenj po psihoterapevtskih principih EMDR in "Brainspotting". Poleg tega je avtorica več strokovnih in znanstvenih člankov ter poglavja v Monografiji z naslovom: Psihologija v rehabilitaciji oseb s telesno in povezano duševno zmanjšano zmožnostjo.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, program filozofija; področje diplomskega dela: teoretska psihoanaliza, naslov dela: Pomen prostih asociacij za psihoanalizo in njen razvoj: Einfall kot element freudovske epistemologije (summa cum laude).
Slovenski inštitut za psihoterapijo, psihoanaliza in psihodinamska psihoterapija.
Univerza Sigmunda Freuda na Dunaju, Doktorski študij psihoterapije (v trajanju).
Mag. Peter Markič je po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 1997 je zaključil magistrski študij Komunikologije - smer tržno komuniciranje na Fakulteti za družbene vede in postal magister komunikologije. Od leta 2011 je zaposlen na Šoli za ravnatelje, kjer predava predmete Vodenje sebe in sodelavcev in Motivacija sebe in sodelavcev. Predava tudi na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled in sicer predmet Osebni management. Kot predavatelj je vodil številne seminarje in delavnice s področja psihologije prodaje, poslovnih pogajanja, vodenja in komunikacije za različna podjetja in ustanove. Je član republiške enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč. Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin sodeluje kot visokošolski učitelj pri predmetu Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi na programu Zdravstvena nega in pri predmetu Psihologija in komunikacija v zdravstvu na programu Fizioterapija.
Rojen v Vojvodini (Srbija) pripadnik madžarske manjšine. Medicino študiral v Pécs-u, diplomiral leta 1986. V Slovenijo se priselil leta 1988. Veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1994 zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Specialistični izpit opravil leta 1996. Doktorat iz psihologije leta 2003 na univerzi v Pécs-u. Isto leto naziv družinski terapevt.
Habilitacija na UP leta 2012, specialistični izpit iz psihoterapije na Univerzi Szemmelweis v Budimpešti.
Avtor več kot 70 člankov. Redno sodeluje na nacionalnih in mednarodnih kongresih predvsem na področju suicidologije in psihotravmatologije.
dr. Sabina Đuvelek, asist., organizacijska psihologinja in performance coach, se pri svojem delu in raziskovanju osredotoča predvsem na strateški razvoj zaposlenih in oblikovanje okolij, ki omogočajo kontinuirano profesionalno in osebno rast posameznika. Od februarja 2017 do marca 2020 je delala kot Vodja mreže internega coachinga v sektorju Ravnanja s človeškimi viri (oddelek Izobraževanje in razvoj kadrov) energetskega podjetja Petrol. S februarjem 2017 se je kot Senior svetovalka in coach pridružila ekipi Uporabne psihologije. Kot organizacijska psihologinja razvija in implementira strokovne izobraževalne programe, ki vplivajo na organizacijske navade in navade zaposlenih, z namenom doseganja dolgoročnih sprememb na samo kulturo organizacije. Izvaja treninge, delavnice, coachinge (individualne in timske) in supervizije, pri čemer sta ji psihološka radovednost in želja po trajnostnem učinku izvedenih programov ključni vrednoti pri delu. Pred tem je bila od maja 2014 do januarja 2017 Strokovna direktorica Zavoda Ypsilon – stičišča za proaktivne mlade in medgeneracijsko sodelovanje.
Doc. dr. Tina Bregant je po diplomi leta 2002 na Medicinski fakulteti v Ljubljani opravljala delo mlade raziskovalke in specializantke pediatrije na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani do leta 2013, ko je nadaljevala delo kot specialistka pediatrije in doktorica znanosti s področja otroške nevrologije. Od leta 2015 je bila zaposlena na Univerzitetnem Rehabilitacijskem Institutu v Ljubljani, kjer je opravila dodatno specializacijo s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. V času epidemije COVID-19 je bila imenovana v posvetovalno skupino vlade za boj proti COVID, od koder je bila nato imenovana na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje in nato vodja kabineta. Trenutno je zaposlena kot pediatrinja in fiziatrinja v zavodu CIRIUS Kamnik. Kot predavateljica in mentorica sodeluje v programih Kognitivne Znanosti, Fakultete za zdravstvo, Medicinske fakultete in Pedagoške fakultete. Sodeluje pri oblikovanju državnih programov, ki spodbujajo otroke v razvoju. V veselje in navdih so ji otroci in njihov razvoj. Verjame, da kdor se ukvarja z otroki, se ukvarja z našo prihodnostjo.
Področje raziskovanja: pediatrija, pediatrična nevrologija, razvojna pediatrija, javno zdravje, otroci in mladostniki.
Doc. dr. Tit Albreht, dr.med., doktorat s področja raziskovanja zdravstvene službe pri Univerzi v Amsterdamu. Predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Deluje kot raziskovalec na področju raziskovanja zdravstvene službe, zdravstvenih politik in zdravstvenih sistemov. Član Znanstvenega odbora EUPHA in predsednik Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Habilitiran kot docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava izbrane teme iz javnega zdravja ter nosilec predmeta javno zdravje pri Medicinski fakulteti v Mb, predmeta epidemiologija na Univerzi na Primorskem in predavanj o zdravstvenem varstvu pri SFU Ljubljana.
Urška Ajdišek je po opravljeni prekvalifikaciji iz temeljev psihoterapije pri Združenju psihoterapevtov Slovenije in podiplomskem tečaju iz psihoterapije pri Medicinski fakulteti zaključila študij za mednarodno priznanega jungovskega analitika pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo IAAP v Zürichu. Pred tem je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala. Več let je aktivna članica Slovenskega združenja za analitično psihologijo. V zadnjih letih opravlja svoje delo z odraslimi, mladostniki in otroci v zasebni psihoterapevtski praksi (Psihoterapija Konsulta) in na Kliniki Fakultete SFU. Deluje tudi kot učni analitik in mednarodno certificiran jungovski coach. Zaradi številnih mednarodnih izkušenj svojo prakso lahko opravlja tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbskem ali hrvaškem jeziku.
Tutorji in supervizorji
