Študijski dan 2026

Študijski dan, namenjen študentom SFU Ljubljana, bo letos posvečen temam psihične odpornosti, travme, posttravmatske rasti, čustvenega doživljanja in radovednosti v psihoterapevtskem procesu. Skozi predavanja in delavnice bomo osvetlili, kako se notranje stiske izražajo v telesu, odnosih in vsakdanjem življenju ter kako lahko psihoterapevtsko razumevanje prispeva k večji stabilnosti, refleksiji in osebni rasti.

Dogodek bo potekal v torek, 26. 5. 2026, in bo študentom ponudil prostor za poglobljeno razmišljanje, strokovno izmenjavo ter stik z različnimi vsebinskimi poudarki psihoterapevtske teorije in prakse. 

PROGRAM ŠTUDIJSKEGA DNE

Študijski dan bo izveden v kombinirani obliki. Predavanja ter delavnica dr. Lucije Hrovat bodo potekali hibridno, delavnici Lučke Palir in Oskarja Križaja pa bosta izvedeni samo v živo.

*Študenti, ki bodo študijski dan spremljali online, bodo lahko sodelovali le pri delavnici dr. Lucije Hrovat, ki bo izvedena hibridno.

Opisi predavanj 

Kako poskrbeti za svojo psihično odpornost v vsakdanjem življenju, dr. Lucija Hrovat

Psihična odpornost ni neobčutljivost, popolna stabilnost ali sposobnost, da nas stvari ne prizadenejo. Gre za proces, skozi katerega se človek uči regulirati stres, predelovati težke izkušnje ter ponovno vzpostavljati stik s seboj, telesom in odnosi. Na predavanju bomo raziskovali, kako sodoben tempo življenja vpliva na naš živčni sistem, zakaj smo pogosto v stanju kronične napetosti ter kako lahko vsak posameznik krepi svojo notranjo stabilnost in psihično odpornost. Predavanje vključuje tudi praktične usmeritve za vsakdanje življenje, med drugim tehnike dihanja, pomen gibanja, prepoznavanje miselnih vzorcev ter krepitev stika s telesom in notranjimi potrebami.

Paradoks travme: med ranljivostjo in možnostjo posttravmatske rasti, dr. Marino Kačič

Travma je pogosto razumljena predvsem skozi prizmo ranljivosti in psihopatologije. V zadnjih desetletjih pa raziskave posttravmatske rasti kažejo, da lahko hudi življenjski dogodki pri nekaterih ljudeh vodijo tudi v procese osebne transformacije. Predavanje bo ta paradoks umestilo v širši relacijski in družbeni kontekst ter odprlo vprašanje, kako lahko psihoterapevtska praksa ustvarja pogoje, ki podpirajo razvoj posttravmatske rasti, ne da bi pri tem zapadla v poenostavljen pozitivizem.

Opis delavnic

Od besede do občutka, Lučka Palir

Na delavnici bomo s pomočjo slikanice raziskovali, kako se družinske zgodbe, čustva in neizrečene besede prenašajo med generacijami. Preko branja, poslušanja, pogovora in simbolne interpretacije bomo odkrivali, kako lahko preprosta zgodba odpre prostor za globlje razumevanje sebe in odnosov z drugimi.

Delavnica vključuje tudi vodeno osebno refleksijo, ki omogoča udeležencem, da na primeren in varen način razmislijo o lastnih izkušnjah. Srečanje bomo zaključili s kratko umiritvijo, ki pomaga integrirati doživeto in se vrniti v občutek stabilnosti.

Zemljevid telesa čustev, dr. Lucija Hrovat

Čustev ne doživljamo samo v mislih, doživljamo jih tudi v telesu. Strah lahko začutimo kot stiskanje v prsih, tesnobo v trebuhu, jezo kot napetost v čeljusti ali rokah, žalost kot težo v telesu. Telo pogosto zazna in izrazi čustveno dogajanje še preden ga uspemo ubesediti ali razumeti. Razumevanje teh somatskih signalov omogoča boljšo čustveno pismenost: posameznik se uči razlikovati med telesnim občutkom, čustvom in kognitivno interpretacijo. S tem se krepi sposobnost samoregulacije, kar je eden ključnih mehanizmov psihične odpornosti.

Na delavnici bomo raziskovali povezavo med telesom, čustvi in notranjim doživljanjem. S pomočjo psihoterapevtskega razumevanja čustev bomo spoznavali, kako posamezna čustva delujejo, kakšna je njihova funkcija ter kako jih telo izraža in nosi.

Udeleženci bodo skozi vodene vaje raziskovali:

• kako prepoznati posamezna čustva v telesu,

• kje v telesu se določeni občutki najpogosteje pojavijo,

• kako telo reagira ob stresu, strahu, jezi, žalosti ali sramu,

• kaj nam telesni odzivi lahko sporočajo,

• kako razvijati boljši stik s seboj in svojimi potrebami.

   

Razlike v radovednosti študentov psihoterapevtske znanosti SFU Ljubljana, Oskar Križaj

Ali se v radovednosti razlikujemo? Čeprav raziskave nakazujejo prav na to vprašanje, je v kontekstu psihoterapevtskega izobraževanja radovednost še vedno razmeroma malo raziskana. V svoji diplomski nalogi je avtor raziskoval, ali in kako se študenti integrativne, sistemske in psihoanalitične modalitete razlikujejo v osebnostni radovednosti (trait curiosity). Radovednost je bila merjena z Vprašalnikom radovednosti in eksploracije (CEI-II). Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med udeleženci, vendar pri nepričakovanih skupinah.

Ob predstavitvi diplomske naloge bo avtor predstavil dosedanja raziskovalna prizadevanja na področju radovednosti ter udeležence povabil v delavnico, posvečeno vprašanju, kako spodbujati radovednost v psihoterapiji in vsakdanjem življenju.