Na SFU Ljubljana zaživel spominski kotiček posvečen psihoterapevtu Grahamu Barnesu
Zaživel je spominski kotiček posvečen psihoterapevtu Grahamu Barnesu v čitalnici knjižnice SFU Ljubljana!
To je eden od poklonov spominu na življenje in delo psihoterapevta Grahama Barnesa, ki je otvoritev doživel v okviru simpozija ob spominskem dnevu Grahama Barnesa z naslovom ''ALI MI MISLIMO IDEJE ALI IDEJE MISLIJO NAS? O EPISTEMOLOGIJI PSIHOTERAPIJE IN VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Simpozij je potekal preteklo nedeljo na SFU Ljubljana v organizaciji SFU Ljubljana, Društva za sistemsko psihoterapijo Slovenije in Škole kibernetike i sistemske terapije – Rijeka.
V teku je urejanje spominske knjižne zbirke Grahama Barnesa, ki bo na voljo vsem študentom SFU in članom knjižnice SFU za čitalniško izposojo. Gre za več tisoč knjig celotne Barensove osebne zbirke. Manjši del te zbirke je torej že na ogled v čitalnici, drugi del pa v čakalnici Ambulante SFU Ljubljana. Večji del zbirke je shranjen v skladišču knjižnice in bo v naslednjih mesecih oz. letnih postopoma dodan v elektronsko bazo knjižnice. V čitalnici visita tudi informativni tabli o življenju in delu Grahama Barnesa.
GRAHAM BARNES, psihoterapevt in državljan sveta (1936 – 2020)
“Psihoterapija 21. stoletja bo kontekst, v katerem bodo terapevti in klienti, skupaj in vsak posebej, prepletali zgodbe v nove zgodbe. Psihoterapevti se ne bodo sklicevali na zapisane teorije, temveč bodo delali z jezikom in v jeziku – izgovorjenim in neizgovorjenim – s koncepti, ki jih bodo skupaj s klienti izmenjevali v svojih pogovorih. Ljudi ne bodo poskušali prilagoditi konceptu sveta 'tam zunaj’. Namesto tega bodo terapevti in klienti soustvarjali svet preko sodelovanja in imeli v fokusu delovanje. Psihoterapija 21. stoletja bo kinetična in ne kinematična. V njej bodo odnosi 'glasbeni' in 'plesni'.'' (Barnes, 1998)
Dr. Graham Barnes se je rodil leta 1936 v Creswellu v Severni Karolini v ZDA. Oče mu je namenil duhovniško kariero, vendar je po študiju teologije na Harvardu krenil po lastni poti in iskal načine, kako z dialogom zmanjševati trpljenje in bogatiti življenja posameznikov, družin in skupin. S pomočjo kibernetike drugega reda je raziskoval etiko in epistemologijo, da bi z zavzemanjem za svobodo in družbeno pravičnost prispeval k zmanjševanju človeške krutosti in poniževanja ter lajšal trpljenje ljudi, ki izhaja iz neenakosti.
Življenje in delo v ZDA in na Švedskem
Leta 1971 je prejel psihoterapevtsko diplomo Ameriškega združenja za skupinsko psihoterapijo, leta 1972 diplomo učitelja in supervizorja Mednarodnega združenja za transakcijsko analizo (ITAA). Od leta 1975 do 1990 je kot učitelj in supervizor poučeval TA na različnih inštitutih po celem svetu.
Srečanje z Gregoryjem Batesonom leta 1977 ga je tako globoko nagovorilo, da se je odločil posvetiti študiju epistemologije v skladu s kibernetiko drugega reda, konstruktivizmom in socialnim konstrukcionizmom, da bi preokviril razumevanje TA in psihoterapije nasploh.
Ker se v političnem vzdušju osemdesetih let v ZDA, kot družbeno angažirani gej ni mogel odprto izražati ter svobodno uveljavljati svojih državljanskih pravic in profesionalnih prepričanj, je sprejel povabilo za selitev na Švedsko. Leta 1983 se je nastanil v Stockholmu.
V devetdesetih letih je v svoji doktorski raziskavi Psihopatologija psihoterapije: kibernetična študija teorije pokazal, kako na teorijo osredotočena psihoterapija, ki zanemarja epistemološko in hermenevtično perspektivo, ustvarja psihopatologijo. Le-ta potem določa psihoterapijo, saj vpliva na izbor konceptov, tem in idej v pogovoru med psihoterapevtom in klientom.
Do konca življenja ga je zanimala ekologija idej, kot jo je razumel Gregory Bateson, ki je imel na Barnesovo delo največji vpliv. Na osnovi Batesonovega razumevanja evolucije narave in človeka si je Barnes prizadeval za preseganje dualizmov med telesom in duhom, zasebnim in javnim, osebnim in družbenim, človekom in bogom ter človekom in naravo.
Delovanje v bivši Jugoslaviji ter po njenem razpadu na Hrvaškem in v Sloveniji
Barnes je kot učitelj in supervizor od leta 1979 do 1984 redno obiskoval Beograd, kasneje Zagreb. Leta 1990 je postal nosilec podiplomskega programa ''Šola kibernetike psihoterapije'' na Oddelku za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu in ga vodil do leta 1997. Poučeval je svojo izvirno integracijo kibernetike drugega reda in psihoterapije, v katero je vključil usposabljanje iz hipnoze za ustvarjanje okoliščin za učinkovitejšo psihoterapijo.
Med hrvaško vojno za neodvisnost (1991–1995) je pomagal številnim jugoslovanskim psihoterapevtom. Leta 1994 je v Zagrebu izdal knjigo Pravičnost, ljubezen in modrost: povezovanje psihoterapije s kibernetiko drugega reda, v kateri je zbral svoje najpomembnejše eseje in predavanja. Po vojni in razpadu Jugoslavije je Barnes postal svetovalec prodemokratične skupine Fundacija 2020, ki je pomagala politikom in vodjem s področja civilne družbe ter poslovnega sveta pri širjenju demokracije na Hrvaškem.
Od leta 2006, ko se je pod okriljem Univerze Sigmunda Freuda (SFU) z Dunaja začel projekt fakultetnega študija psihoterapije v Ljubljani, je Barnes v okviru SFU dobil status gostujočega predavatelja ter predaval in vodil seminarje na SFU Ljubljana do vključno leta 2019, ko se je udeležil tudi mednarodnega simpozija o Gregoryju Batesonu. Leta 2007 je Barnes podprl ustanovitev Slovenske revije za psihoterapijo Kairos ter v njej objavljal in sodeloval v uredniškem svetu vse do svoje smrti leta 2020.
Leta 2010 je bil Barnes eden izmed ustanoviteljev Šole za kibernetiko in sistemsko psihoterapijo na Reki, h katere razvoju je pomembno prispeval s seminarji, ki jih je imel enkrat letno do vključno leta 2019. Leta 2011 je Evropska zveza za družinsko terapijo (EFTA), ki je krovna in akreditirajoča organizacija za sistemsko terapijo v okviru Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), verificirala tako ljubljanski SFU kot tudi reški program izobraževanja iz sistemske terapije, tako da lahko od takrat diplomanti dobijo tudi Evropsko diplomo iz psihoterapije. Tako ideje, ki jih je Barnes razvil v okviru Šole kibernetike psihoterapije, še naprej ostajajo del evolucijskega toka idej o psihoterapiji in omogočajo stalno refleksijo njenih osnovnih predpostavk.
“Premakniti se onstran tragedije pomeni videti življenje kot tragično in živeti življenje kot komedijo. Tak premik zahteva pogum, da se odrečemo napuhu in postanemo skromni… Prav tako mešanico poguma in skromnosti sem iskal celo življenje.” (Barnes, 2002)