EKOLOGIJA IDEJ (Gregory Bateson)
Knjiga Ekologija idej, avtorja Gregoryja Batesona, je izšla v septembru 2019, v sozaložbi Beletrine in Sigmund Freud University Press.
Naslov: Ekologija idej
Avtor: Gregory Bateson
Del zbirke: Koda
Fizični opis: 576 str., trda vezava
ISBN: 9789612845315
Cena: 34,00 EUR
E - knjiga: več na povezavi
Založba: SFU Press Ljubljana, Beletrina
Gregory Bateson (1904-1980) je bil kot znanstvenik in mislec toliko pred svojim časom, da ga je še danes težko natančno umestiti v obstoječe klasifikacije znanstvenih in strokovnih disciplin. Lahko bi rekli, da je bil antropolog, biolog, ekolog, genetik, etolog, etnograf, komunikolog, kibernetik, psihoterapevt, logik, filozof, lingvist, biosemiotik in da hkrati vse to ni bil. Odlikoval se je namreč po inovativnem povezovanju vseh teh področij, na primer biologije z estetiko ali etologije s filozofijo idr., s čimer je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje - ekologijo idej.
Knjigo Ekologija idej sestavlja zbirka esejev Gregoryja Batesona, ki so nastali med leti 1935 in 1970 ter prvič izšli leta 1971. Definicija »ideje«, ki jo razvija v esejih, je veliko širša od običajnih opredelitev, tako da mu je s pomočjo »ekologije idej« uspelo oblikovati nov način razumevanja in povezovanja tako raznolikih tem, kot so bilateralna simetrija v strukturi živali, vzorec razporeditve listov rastlin, stopnjevanje oboroževanja, rituali dvorjenja, narava igre, stavčna zgradba, skrivnosti biološke evolucije, ekološka kriza, kibernetika, tehnološki razvoj, populacijska eksplozija, zavest, čustva, shizofrenija, morala, primitivna umetnost, energija, epistemologija, modrost, ljubezen, lepota idr. Vprašanja, na katera odgovarja v knjigi, so ekološka in zato izjemno aktualna za današnji čas, na primer: Kakšni so odnosi med idejami in kako se razvijajo? Ali deluje neke vrste naravna selekcija, ki določa, katere od njih bodo preživele in katere izginile? Kaj omejuje njihovo množenje na določenih področjih mentalne aktivnosti? Katere ideje lahko ključno pripomorejo k izbrisu sodobne civilizacije in človeštva in kateri so nujni pogoji za stabilnost in preživetje ekoloških sistemov?
Po drugi svetovni vojni je sodeloval na znamenitih Macy konferencah, kjer je s skupino vodilnih znanstvenikov takratnega časa postavil temelje kibernetiki in sistemskim teorijam, v katerih je videl možno podlago za korekcijo tistih spoznavnih navad, ki so se v zahodni kulturi razširile do patoloških razsežnosti, npr. predstave, da je zemljevid isto kot teritorij, da je duh ločen od telesa, da vemo, kako zaznavamo, da če je nekaj dobro, je več tega, še boljše idr. V razvijanju modrosti, ki jo je definiral kot védenje o širšem interaktivnem sistemu, je videl alternativo eksponentno razraščajoči se kulturi strahu, ki stopnjuje potrebo po nadzorovanju sveta, ki ga tako nepopolno razumemo: »Bolje bi bilo, če bi naše raziskovanje navdihoval starejši, a danes manj spoštovani motiv: radovednost o svetu, katerega del smo. Nagrada za tako delo ni moč temveč lepota.«
O avtorju
Gregory Bateson (1904–1980) je bil kot znanstvenik in mislec toliko pred svojim časom, da ga je še danes težko natančno umestiti v obstoječe klasifikacije. Lahko bi rekli, da je bil antropolog, biolog, ekolog, genetik, etolog, etnograf, komunikolog, kibernetik, psihoterapevt, logik, filozof, lingvist, biosemiotik in da hkrati vse to ni bil. Odlikoval se je namreč z inovativnim povezovanjem vseh teh področij, na primer biologije z estetiko ali etologije s filozofijo idr., s čimer je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej.
NAROČILA:
Več o možnosti naročila knjige na spletni strani založbe Beletrina.
