Na SFU Ljubljana uspešno izveden simpozij o samomorilnosti med mladimi
Včeraj, 11. decembra 2024, je na SFU Ljubljana potekal simpozij o samomorilnosti med mladimi, ki je združil strokovnjake z različnih področij, da bi osvetlili to zahtevno in občutljivo tematiko. Namen dogodka je bil odgovoriti na vprašanja in izzive, s katerimi se strokovni delavci srečujejo pri delu z mladimi v stiski, ter podpreti njihovo prizadevanje za nudenje ustrezne pomoči.
Udeležence je v uvodnem nagovoru pozdravila doc. dr. Anja Štrukelj Kozina, psihoterapevtka, ki je poudarila pomen razumevanja in podpore mladim, ki se soočajo z najtežjimi življenjskimi stiskami. Program simpozija je bil oblikovan na podlagi izkušenj in vprašanj, ki so jih strokovni delavci zastavili na preteklih srečanjih. Poseben poudarek je bil na praktičnih smernicah za delo z mladimi in na podpori strokovnim delavcem pri soočanju z izjemno zahtevnimi situacijami.
Simpozij je otvoril Univ.-Prof. Dr. Miran Možina dr. med., psihiater in psihoterapevt s predavanjem "Biomedicinski in biopsihosocialni pristop pri obravnavanju samomorilnosti mladih: vloga strokovnih delavcev v šolstvu". Osvetlil je izzive biomedicinskega pristopa, ki pogosto patologizira stiske mladih, ter predstavil biopsihosocialni model kot celovitejšo in bolj učinkovito rešitev. Poudaril je ključno vlogo strokovnih delavcev, ki mladim nudijo pomembno podporo.
V drugem plenarnem predavanju z naslovom "Soočanje z nepredstavljivim: Praktične smernice za pogovor z učenci o samomorilnih mislih" je dr. Lucija Hrovat, družinska in zakonska psihoterapevtka poudarila, da je delo z mladostnikom proces grajenja odnosa. Ta odnos zagotavlja stabilizacijo prek prisotnosti varne in stalne osebe, ki bo z mladostnikom zdržala v težkih trenutkih. Oseba, ki mladostnika podpira, spodbuja pogovor, posluša njegovo zgodbo in doživljanje, skupaj z njim išče nove načine spoprijemanja s problemi ter pomaga odkrivati in krepiti njegove talente in moči, da prepozna svoje sposobnosti. Predavanje je opredelilo tudi konkretna vprašanja, ki jih postavljamo mladostnikom, ki izražajo samomorilne misli in vedenja, ter začrtalo okvirje za razumevanje vzrokov in iskanje poti iz teh stisk. Doc. dr. Anja Štrukelj Kozina pa je nagovorila strokovne sodelavce z pomenom skrbi za njihovo dobrobit, saj čustveno zahtevno delo lahko vodi v izgorelost, če strokovnjaki ne poskrbijo za lastno regeneracijo. Udeleženci so prejeli smernice za samorefleksijo, postavljanje meja in vzdrževanje notranje stabilnosti, ki so ključni za ohranjanje kakovosti dela in čustvene odpornosti.
Praktični primeri so bili osvetljeni v predstavitvi Sonje Beznik Benedik, soc. delavka in spec. zakonske in družinske terapije, ki je spregovorila o izkušnjah dela z mladostniki v dijaškem domu. Predstavila je učinkovite pristope za podporo mladim, ki se soočajo s samomorilnimi mislimi.
Po predavanju Sonje Beznik Benedik, so udeleženci nadaljevali z delom v manjših skupinah. Pod vodstvom izkušenih supervizorjev, Andreje Barbare Jaš, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije, Sonje Beznik Benedik, spec. zakonske in družinske terapije in Univ.-Prof. Dr. Miran Možine, so udeleženci obravnavali realne primere iz vsakdanjega življenja, ki vključujejo delo z mladostniki z izraženimi samomorilnimi mislimi in vedenji. V teh skupinah so izmenjevali svoje izkušnje, delili izzive iz prakse ter se učili novih metod in pristopov za bolj učinkovito pomoč mladostnikom.
V zaključnem delu simpozija je Matej Vajda, mag. soc. in psihoterapevt, s predstavitvijo študije primera "Od krize do stabilizacije: obravnava samomorilnosti in samopoškodovanja pri mladostnici", skozi prikaz celostnega dela z mladostnico, imenovano Tamara poudaril pomen biopsihosocialnega modela, ki vključuje tako posameznika kot družinski in širši socialni kontekst. Vajda je poudaril pomen odnosa kot ključnega elementa pri delu z mladostnikom – prostor, kjer se mladostnik čuti slišanega, sprejetega in podprtega. Študija primera je prikazala uspešno premagovanje samomorilnih misli in samopoškodovanja ter vzpostavitev stabilnosti tako pri mladostnici kot njeni družini. Predavanje je nadaljevala Maruša Zalokar, mag. soc. dela in spec. psihoterapije ki je izpostavila pomen sodelovanja različnih institucij in podpornih mrež v primerih, ko se srečamo s samomorilnostjo pri mladostniku. Poudarila je, da šola, družina, psihiatri in psihoterapevti skupaj lahko ustvarijo močno podporno mrežo ne le za mladostnika, temveč tudi drug za drugega. Delo na tem področju pogosto prinaša negotovosti, dileme in prevpraševanja, vendar je prav sodelovanje ključno za stabilizacijo in ustvarjanje priložnosti za pozitivne izide.
Udeleženci so ob zaključku simpozija izrazili zadovoljstvo z bogatim programom, ki je združeval teoretične osnove, praktične primere in priložnosti za medsebojno učenje. Dogodek je bil pomemben korak k osveščanju, usposabljanju in podpiranju strokovnjakov, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi dela z mladimi v stiski.
Hvaležni smo vsem predavateljem in udeležencem, ki so s svojim znanjem, izkušnjami in prispevki pripomogli k uspehu simpozija. Dogodek je potrdil pomembnost sodelovanja in nadaljnje izmenjave znanja na področju podpore mladim z duševnimi stiskami.
V sklopu simpozija je bil izdan priročnik z naslovom "Iskanje upanja v trenutkih obupa: Smernice za pomoč samomorilnim mladim in podpora strokovnim ekipam", ki sta ga pod mentorstvom strokovnjakov pripravili magistrski študentki psihologije, Maja Ocvirk in Ana Osvald.
Priročnik se osredotoča na eno najobčutljivejših tem sodobne družbe – samomorilne misli pri mladih. Uvodne besede poudarjajo, da te misli niso le znak konca, ampak tudi klic na pomoč: "Pogovor lahko reši in obogati življenje – ampak le, če smo dovolj pripravljeni prisluhniti." Do priročnika lahko dostopate TUKAJ.
