Webinar: Nova nevroznanstvena odkritja o čustvih

Ste se kdaj vprašali, zakaj se vaše telo odzove še preden miselno predelate situacijo? Zakaj vas nekaj hitro razjezi, prestraši ali spravi v tesnobo, pa težko razložite, kako se to zgodi? In zakaj se v isti situaciji različni ljudje počutimo povsem drugače?

Na webinarju boste spoznali, kaj o čustvih danes pravi sodobna nevroznanost in zakaj je to pomembno za vsakogar, ne glede na to, ali se z duševnim zdravjem ukvarjate strokovno ali pa vas to preprosto zanima. Čustva namreč niso le nekaj, kar se nam “zgodi”, temveč so tesno povezana z delovanjem telesa (predvsem živčnega sistema), preteklimi izkušnjami, našimi pričakovanji in okoljem, v katerem živimo.

Zakaj je tema zanimiva? 

Dolgo je prevladovalo prepričanje, da so čustva univerzalna in vnaprej določena in da sprožijo nekakšen prirojen refleks. Sodobne raziskave pa kažejo drugačno sliko: čustva pogosto niso “pripravljena” v nas, temveč jih možgani sproti sestavljajo glede na telesne signale, pretekle izkušnje, pomen situacije in širši kontekst.

To seveda ne pomeni, da čustva niso resnična. Pomeni pa, da so dinamičen proces – in ravno zato jih lahko bolje razumemo ter z njimi tudi učinkoviteje ravnamo.

Webinar bo na poljuden način predstavil ključne ideje sodobnega razumevanja čustev, tudi t. i. konstruktivistični pogled, ki poudari, da čustva nastajajo v procesu:

• napovedovanja (možgani ves čas ugibajo, kaj se dogaja in kaj bo sledilo),

• interpretacije (naš um išče pomen),

• telesnih signalov (srčni utrip, dihanje, napetost, “metuljčki” v trebuhu),

• izkušenj in okolja (vključno s kulturo in jezikom, ki nam pomaga poimenovati doživljanje).

S tem boste lažje razumeli zelo konkretna vprašanja iz vsakdanjega življenja:
Zakaj me nekaj tako hitro zaskrbi? Zakaj včasih pretiravam? Zakaj v stresu “zablokiram”? Zakaj je telo nemirno, glava pa ne najde jasnega razloga? Zakaj me določene situacije vržejo iz tira, druge pa ne?

Po webinarju boste praviloma jasneje razumeli:

• Kako nastajajo čustva in zakaj niso vedno preprosta stikala “vklop/izklop”

• Zakaj isti dogodek pri različnih ljudeh sproži različna čustva (in zakaj je to pogosto povsem normalno)

• Kako telo sodeluje pri čustvih – in zakaj včasih najprej občutite odziv v telesu, šele potem ga razumete v mislih

• Kaj pomeni, da možgani “napovedujejo” in kako to vpliva na stres, tesnobo, paniko ali preobčutljivost

• Kako okolje, odnosi, kultura in jezik oblikujejo doživljanje (zakaj je pomembno, kako poimenujete, kar čutite)

• Kaj to pomeni za psihoterapijo – kako nova spoznanja vplivajo na razumevanje simptomov, regulacije čustev in vsakodnevnih stisk

• Zakaj je razumevanje čustev ključno za odnose (ker pogosto ne reagiramo na “dejstvo”, ampak na svojo razlago situacije in notranji občutek)

Ena najbolj uporabnih idej sodobne nevroznanosti je naslednja: če čustva nastajajo v procesu, lahko na ta proces vplivamo. Ne tako, da čustva “izklopimo”, temveč tako, da jih bolje razumemo, prepoznamo zgodnje telesne znake, razširimo besednjak za doživljanje in se naučimo drugačnih načinov uravnavanja.

To je pomembno tudi zato, ker si mnogi ljudje očitajo, da so “preveč občutljivi” ali da je z njimi “nekaj narobe”, če doživljajo intenzivna čustva. Sodobni pogled pogosto pokaže ravno nasprotno: čustva so logičen rezultat tega, kako možgani skušajo poskrbeti za varnost, smisel in ravnovesje.

Komu je webinar namenjen

Webinar je primeren za splošno javnost in ne zahteva posebnega predznanja. Še posebej pa bo zanimiv za:

• vse, ki želite bolje razumeti svoje odzive (stres, tesnoba, jeza, preobčutljivost, idr.),

• vse, ki vas zanima povezava med možgani in duševnim zdravjem,

• starše, pedagoške delavce, svetovalce, coache in vse, ki delate z ljudmi,

• študente ter vse, ki razmišljate o študiju psihoterapije in sorodnih smeri (npr. psihologija, socialno delo, pedagogika, zdravstvene vede ipd.),

• udeležence psihoterapevtskih izobraževanj.