Ko mladostnik zaupa ChatGPT-ju

Na portalu Onaplus je objavljen članek, ki izpostavlja pretresljiv primer samomora šestnajstletnika, ki je pred tragičnim dejanjem pomoč iskal v pogovorih z umetno inteligenco. Dogodek je odprl pomembno razpravo o tem, kako ranljivi so mladostniki v digitalnem svetu in kakšno vlogo imajo pri tem starši.

Svoje strokovno mnenje je v prispevku podala tudi dr. Lucija Hrovat, vodja Ambulante SFU Ljubljana, ki je poudarila, da je pri mladostnikih izjemno pomembno opazovanje sprememb na vedenjski, čustveni, šolski in telesni ravni. Starši morajo biti pozorni na tišino, umikanje, razdražljivost, spremembe v uspehu in motivaciji, pa tudi na motnje spanja ali telesne težave brez jasnega vzroka. Ključnega pomena je, da ustvarijo varen prostor za pogovor, kjer mladostnik čuti, da ga lahko deli brez strahu pred obsojanjem. Namesto zaprtih vprašanj, kot je »Je vse v redu?«, je po besedah dr. Hrovat koristneje uporabiti odprta vprašanja, ki omogočajo, da otrok izrazi svoje misli in občutja.

Pomembno je tudi aktivno poslušanje in potrjevanje otrokovega doživljanja, brez hitrega ponujanja rešitev ali zmanjševanja njegove stiske. Ko mladostnik sliši, da starši razumejo njegova čustva, se okrepi občutek varnosti in bližine. Skupno iskanje manjših korakov naprej ter vključevanje tehnik umirjanja, kot so kratke vaje dihanja, lahko mladim pomagata pri soočanju s tesnobo. Kot posebej dragoceno dr. Hrovat izpostavlja gradnjo varne navezanosti – občutka, da je starš ob otroku ne glede na to, kako težko mu je. Prav to lahko zmanjša tveganje, da bi mladostnik v stiski pomoč iskal izključno v anonimnem digitalnem prostoru.

Celoten članek si lahko preberete na povezavi tukaj.