Dr. Andreja Poljanec - Kdaj naj otrok ostane sam doma?

Počitnice. Kdaj lahko otroci ostanejo sami doma? To je pereče vprašanje za vsako poletje, pove dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na  Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. 

Konkretno starost, kdaj otrok ostane sam doma, je težko določiti. Pri majhnih otrocih lahko velikokrat pomagajo dedki in babice, varuške. Za otroka je zelo dragoceno, da ga uvajamo postopoma. Da postopoma počaka sam po 10 ali 15 minut, pri 8 ali 9 letih zmogel kakšno uro. V tem času starši opazujemo njegove reakcije. Se dolgočasi, ga je strah in tesnoben? Tako spoznamo otrokov značaj, ali ga zaskrbi, kako se počuti sam, kaj takrat počne, kako reagira ob posameznih situacijah. Takrat otroci še nimajo razvitega občutka za predvidevanje. Postopoma ga učimo, kaj je prepovedano početi (odsvetujemo igranje z vžigalicami ali kuhanje na plinu). Ne prepovedujemo, temveč mu razložimo, da je nevarno in zakaj se tega ne počne. Opazujemo njihove nepredvidene reakcije. Vsekakor sproti evalvirate čutenje otroka, ali mu je preveč dolgčas, je nemiren, tesnoben.

Na vprašanje: Ali so sorojenci primerni, da bi čuvali bratce ali sestrice? Dr. Andreja Poljanec med drugim tudi pove, da so nedorasli, nezreli nevrološko, čustveno, osebnostno, da bi čuvali mlajše. Ta čas, ko je otrok sam, lahko regulirate tako, da greste prej iz službe, se poslužujete varuške ali sosedske pomoči. Po Coroni, pa se je v mnogih službah možno dogovoriti za delo od doma. Tako postopoma povečujete čas, ko je otrok sam doma. Pri najstnikih gre že lažje, saj mu lahko dodate smernice, kaj pa bi počel. Od 13 leta naprej so otroci zrelejši. Sposobni so predvidevati možnosti, poznajo nevarnosti surovin, kuhanja. Takrat lahko vpeljemo prijetno s koristnim. Da otrok poskrbi tudi za skupno dobro, kaj pospravi, obesi perilo, da sam kaj skuha, pomije posodo, obišče staro mamo.

Poletni tabori, oratorij, taborniki, skavti so dobra rešitev, da se bo v prostem času otrok dobro počutil in čas dobro izkoristil, razvijal veščine. Da bo vključen v dejavnosti (jahanje, plezanje), kreativne delavnice in da bo širil družbeno mrežo. In kaj lepega doživel, se družil. Kot starš takrat lahko zaupaš, saj približno veš, kaj bodo počeli. Še posebej, če je zraven osebnostno zrel animator lahko bivanje podaljša tudi za več dni.

Ko otroci zapadejo v stisko, kako jih opolnomočiti?

Stiska je pomemben vidik vzgojnega procesa. Ko se pojavi stiska, ne glede na to, kakšna, je zlato pravilo, da starši skušamo stisko doumeti. Nato osnovati prilagojen načrt, da se stiska ne okrepi. Preko stiske lahko bolje spoznavate otroka. Ključno je, da se starši naučijo čutiti otrokovo stisko in jo nositi z njim. To otroka izredno pomiri, saj otrok ve, da starš čuti z njim.

Najstništvo, tvegana vedenja 

Kako naj starši odreagiramo, če imamo najstnika in ugotovimo, da je pil ali kadil - kako pristopiti? Dr. Andreja Poljanec pove, da najstniki radi eksperimetirajo, radi preizkušajo meje. Starši se tega, da otrok pride domov rahlo opit, ali okajen preveč ustrašijo in temu primerno napačno reagirajo in tako je več je možnosti, da bo tesnobo še bolj posrkal.

Ob tveganih vedenjih je potreben zrel čustveni pristop staršev na način, da po pogovoru še vedno ohranimo zaupanje. Če je čustveno nabita situacija ni smiselno imeti konstruktivnih pogovorov. Počakajmo ta večer in se pogovorimo sprva s partnerjem. Naslednji dan, ko se čustva umirijo pa se pogovorimo na način, da izrazimo skrb, obžalovanja, da nam je hudo. Ne na način, da se bo otrok počutil osramočenega, šikaniranega, prestrašenega ali ponižanega.

Vabljeni k poslušanju poučnega pogovora, kjer je govora tudi pasteh uporabe spleta, mobitela. 

Vir naslovne fotografije: Chiara Natale (Studio Italy)