Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti – pomemben mejnik za stroko in uporabnike
Ministrstvo za zdravje je v začetku aprila predstavilo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki predstavlja enega najpomembnejših korakov v razvoju psihoterapije v Sloveniji. Po več kot dveh desetletjih razprav zakon prvič sistemsko ureja področje psihoterapije in jo umešča kot samostojno zdravstveno dejavnost.
Ključne novosti predloga zakona:
Psihoterapija bo opredeljena kot zdravstvena dejavnost, dostopna tudi na napotnico in financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja;
Brez napotnice bo dostopna v okviru centrov za krepitev zdravja in centrov za duševno zdravje otrok, mladostnikov in odraslih;
Ustanovitev psihoterapevtske zbornice z obveznim članstvom, ki bo skrbela za register, licenciranje in nadzor;
Psihoterapevti bodo prvič pridobili licenco, ki bo veljavna 7 let;
Predlog uvaja visoke standarde usposabljanja, primerljive z mednarodnimi (skoraj 2000 ur izobraževanja);
Psihoterapija se bo izvajala tudi v šolstvu, sociali, pravosodju, vojski in drugih resorjih.
Izjava predstavnikov pacientov in psihoterapevtov
»Ker je priprava zakona trajala dlje časa, je MZ pri pripravi prisluhnilo različnim psihoterapevtskim organizacijam in organizacijam pacientov. Prvič po dvajsetih letih so bile s strani MZ predlagane nekatere skupne rešitve. Psihoterapevti smo večkrat dali pobude za sodelovanje s predstavniki zdravstvenih organizacij in upamo, da se bomo tekom nadaljnjih razprav in pogovorov še kdaj uspeli povezati in skupaj iskati dobre strokovne rešitve, ki imajo za prvi cilj skrb za ljudi. Zato se psihoterapevti zahvaljujemo tako zdravniškim organizacijam kot MZ za dosedanje možnosti pogovorov. Kljub temu da v marsičem še obstajajo nesoglasja, predstavniki pacientov in psihoterapevtov močno podpiramo pripravo zakona. Zavezujemo se, da si bomo še naprej prizadevali in sodelovali pri izboljšavah predloga zakona, tako da bo najboljši za ljudi in stroko.
Spodaj podpisane združene organizacije pacientov in psihoterapevtov menimo, da predlog zakona o psihoterapiji v več točkah odstopa od naših predlaganih rešitev, vendar z razumevanjem sprejemamo, da je za dolgoročni razvoj psihoterapevtske stroke in znanstvene vede ter za večjo dostopnost kakovostnih psihoterapevtskih storitev v tem trenutku nujen zrel kompromis, ki presega partikularne interese posameznih skupin v korist sistemske ureditve, ki jo naša družba nujno potrebuje.
Predlog zakona prvič v Slovenijo prinaša okvir za izboljšanje kakovosti in varnosti psihoterapevtske dejavnosti za vse uporabnike psihoterapije. Predlog zakona odpira pot le tistim pristopom, ki temeljijo na z dokazi podprtih načelih in pristopom, ki temeljijo na praksi podprtih dokazih. Na osnovi visokih standardov usposabljanja in izobraževanja za psihoterapijo kot samostojni poklic bodo lahko psihoterapevti prvič pridobili licenco. Prav tako bodo po opravljenih številnih urah usposabljanja in po zaključnem in strokovnem izpitu vpisani v register. Visoki standardi psihoterapevtskega izobraževanja so mednarodno primerljivi. V seštevku pomenijo skoraj 2000 ur usposabljanja, ki jih bodo morali opraviti psihoterapevti, ki bodo delali v zdravstvu ali drugih resorjih. Višanje standardov za vse psihoterapevte v Sloveniji lahko samo pozdravljamo, saj prinaša med nas večjo mero enakopravnosti in pluralnosti.
Predlog zakona ne uvaja le nadzora MZ preko pogojev licenciranja, ampak bo vse psihoterapevte podpirala in nadzirala prva javna psihoterapevtska zbornica. Želimo si, da bi zbornica z obveznim članstvom dobro regulirala trg in poleg podpore psihoterapevtom postala tudi organ, ki bo dodatno varoval uporabnike psihoterapije. Ker bodo psihoterapevti po vseh usposabljanjih lahko postali tudi zdravstveni delavci, bodo prvič zavezani zdravstveni zakonodaji. To pomeni, da bodo psihoterapevti zavezani tako psihoterapevtski zbornici kot tudi novonastali agenciji za kakovost v zdravstvu. Psihoterapevtom vse to nalaga nove odgovornosti, ki jih do sedaj niso imeli. Verjamemo, da omenjeni trije stebri (visoki kriteriji izobraževanja za psihoterapijo kot samostojni poklic, zbornica in agencija) poleg glavnega, Ministrstva za zdravje, prvič prinašajo v Slovenijo nadzor in s tem večjo varnost za vse uporabnike psihoterapije, tako prvič v javnem zdravstvenem sistemu, kot prvič na zasebnem trgu. Šele s tem zakonom bomo zares zaščitili vse uporabnike psihoterapije, kar je bistvenega pomena za podporo zakonu.
Veseli nas, da tudi Vlada RS prepoznava psihoterapijo kot samostojno znanost in kot samostojen poklic. S posebno skrbjo zakon ureja tudi vstop psihoterapevtov na različna področja javnega delovanja: psihoterapevti bodo tako prvič v Sloveniji dostopni ne le v zdravstvu, ampak tudi v socialnem varstvu, šolstvu, pravosodju, vojski in povsod, kjer bo potreba. To pomeni, da je bil psihoterapevtski zakon narejen s posebno skrbjo za najranljivejše skupine, ki bodo prvič v Sloveniji tovrstno pomoč dobile brezplačno in hitreje.
Predlagani zakon prinaša veliko sprememb in novih zahtev po visokih kvalifikacijah za psihoterapevte tako v zdravstvu kot drugih resorjih. Visoki kriteriji prinašajo med psihoterapevte pravičnost, med uporabnike pa varnost in jasnost. S tem ko predlog zakona prinaša za psihoterapevte veliko novosti in odgovornosti, pa v največji možni meri poskrbi za uporabnike psihoterapije, ki bodo prvič v zgodovini Slovenije lahko dostopali do daljše psihoterapevtske obravnave brezplačno. Predlog zakona ima pred očmi v prvi vrsti uporabnika, zato ga podpiramo in za podporo vnaprej prosimo tudi vse poslance."
Izjavo podpisujejo:
Slovensko združenje za psihoterapijo (SZP)
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP)
Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS)
Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta (UL TEOF)
Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana)
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS)
