Študijski dan 2026: psihična odpornost, travma in možnosti rasti
V torek, 26. maja 2026, je na SFU Ljubljana potekal študijski dan 2026, namenjen študentom SFU Ljubljana. Program je povezal predavanji dr. Lucije Hrovat in dr. Marina Kačiča, poster predstavitev razvoja psihoterapevtske znanosti v Sloveniji ter delavniški del, ki je študentom ponudil dodatni prostor za refleksijo, razpravo in poglabljanje strokovnih tem.
Letošnji študijski dan je v ospredje postavil vprašanja psihične odpornosti, travme, posttravmatske rasti, čustvenega doživljanja in radovednosti v psihoterapevtskem procesu. Srečanje je znova pokazalo, da študijski dnevi na SFU Ljubljana niso namenjeni le prenosu znanja in odnosov.
Psihična odpornost kot proces, ne kot lastnost
Prvo predavanje z naslovom Kako poskrbeti za svojo psihično odpornost v vsakdanjem življenju je izvedla dr. Lucija Hrovat. Predavanje je bilo posvečeno razumevanju psihične odpornosti kot dinamičnega procesa, ki ne pomeni neobčutljivosti ali popolne stabilnosti, temveč sposobnost, da posameznik stisko prepozna, jo predeluje ter postopoma ponovno vzpostavlja stik s seboj, telesom in odnosi. Ta poudarek je bil tudi izrecno napovedan v programu študijskega dne.
Predavateljica je izpostavila, da psihične odpornosti ne gradimo z velikimi, enkratnimi premiki, temveč z vsakodnevnimi majhnimi koraki. Poseben poudarek je namenila povezanosti med telesom, čustvi, mislimi in odnosi, pa tudi vplivu sodobnega življenjskega ritma na živčni sistem. Med ključnimi vsebinami predavanja so bile dihalne tehnike za regulacijo napetosti, pomen gibanja za psihično stabilnost, prepoznavanje avtomatskih miselnih vzorcev, krepitev stika s telesom ter razvijanje bolj varnega in sočutnega odnosa do sebe.
Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi čustveni pismenosti. Čustev ne doživljamo zgolj na ravni misli, temveč jih pogosto najprej zaznamo v telesu, kot pritisk, napetost, težo ali nemir. Prav sposobnost, da notranje dogajanje opazimo, poimenujemo in z njim ostanemo v stiku, je bila predstavljena kot eden bistvenih temeljev psihične odpornosti. Ob tem je bilo poudarjeno tudi, da odpornost ni individualni projekt izoliranega posameznika, temveč je tesno povezana z izkušnjo varnih odnosov, skupnosti in občutka pripadnosti.
Paradoks travme: med trpljenjem in možnostjo rasti
Drugo predavanje, Paradoks travme: med ranljivostjo in možnostjo posttravmatske rasti, je izvedel dr. Marino Kačič. Predavanje je bilo v programu predstavljeno kot razmislek o travmi ne le skozi prizmo ranljivosti in psihopatologije, temveč tudi skozi vprašanje, kako lahko pri nekaterih ljudeh hude življenjske izkušnje odprejo procese posttravmatske rasti.
Predavatelj je poudaril razliko med travmatskim dogodkom in človekom, ki ta dogodek doživi. Travmatična izkušnja sama po sebi še ne določa enoznačnega izida: pri nekom lahko vodi v dolgotrajno stisko, pri drugem v postopno okrevanje, pri tretjem pa tudi v procese osebne transformacije. Bistvena razlika med stresom in travmo je bila predstavljena v izgubi občutka kontrole – travma človeku “spodnese tla pod nogami” in lahko globoko poseže v njegovo doživljanje sebe, drugih in sveta.
Osrednje sporočilo predavanja je bilo, da sta posttravmatska stresna motnja in posttravmatska rast lahko vzporedna procesa. Človek lahko po travmi hkrati trpi in raste; bolečina ne izgine, vendar se lahko ob njej spremenijo osebna moč, odnosi, vrednote in eksistencialni pogled na življenje. Predavatelj je opozoril, da posttravmatska rast ne sme postati poenostavljena zahteva ali cilj psihoterapije. Naloga psihoterapevtskega dela ni siljenje v rast, temveč ustvarjanje pogojev za stabilizacijo, predelovanje izkušnje in postopno integracijo travmatskega doživetja. Če vidimo le patologijo, lahko spregledamo potencial za spremembo; če iščemo le rast, pa lahko prezremo realnost trpljenja.
Med odmorom so si študenti lahko ogledali tudi poster s pregledom razvoja regulacije psihoterapije v Sloveniji in evropskih državah, ki so ga pripravile študentke, Brina Brodnjak, Anja Matteweber in Martina Furlan.
Delavniški del programa
Po predavanjih je sledil še delavniški del programa. Študenti so se lahko udeležili delavnic Zemljevid telesa čustev pod vodstvom dr. Lucije Hrovat, Od besede do občutka pod vodstvom Lučke Palir ter delavnice Razlike v radovednosti študentov psihoterapevtske znanosti SFU Ljubljana, ki jo je vodil Oskar Križaj. Delavnice so študentom omogočile, da teme dneva poglobijo še na izkustveni, refleksivni in raziskovalni ravni.
Študijski dan 2026 je znova pokazal, kako pomembno je ustvarjati strokovne dogodke, ki povezujejo teorijo, raziskovanje, izkustveno delo in osebno refleksijo. Teme psihične odpornosti, travme in posttravmatske rasti niso pomembne le za razumevanje psihoterapevtskega dela, temveč tudi za razmislek o tem, kako posameznik v vsakdanjem življenju gradi stik s seboj, drugimi in z lastnimi notranjimi viri.
