Podcast "Psihologija za vsakogar"

V deveti epizodi smo se pogovarjali o psihologiji glasbe. Dr. Katarina Habe, predavateljica, avtorica in glasbenica, odgovarja na vprašanja o vplivu glasbe na naše počutje in kognitivno delovanje. Razkriva, kako nam poslušanje in izvajanje glasbe pomaga v različnih razvojnih obdobjih ter kako nam pomaga pri regulaciji čustev, predvsem v težkih trenutkih. Dr. Habe spregovori tudi o nevroloških osnovah poslušanja glasbe ter o možganskem valovanju in kako lahko nanj vplivamo z različno glasbo, ambientalnimi ritmi in ASMR-jem. 

Dr. Katarina Habe je doktorica psihologije in izredna profesorica za področje obče psihologije na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V svojem znanstvenoraziskovalnem in strokovnem delu se posveča razvoju strategij uspešnega nastopanja, pri čemer posebno pozornost namenja motivaciji, samospoštovanju, obvladovanju stresa, pozornosti, spominu, tremi in zanosa.

Pri svojem delu povezuje analitični pogled psihologinje in intuitivni svet glasbenice. Svoje delo redno predstavlja na psiholoških in glasbenih kongresih ter objavlja v domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih revijah. Sodeluje tudi z Zavodom RS za šolstvo, pedagoško pa deluje še na Univerzi v Mariboru in Inštitutu Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo.

Na glasbenem področju je že več kot 20 let aktivna članica vokalne skupine Katrinas, katere ustanoviteljica je. Poleg nastopanja se uveljavlja tudi kot avtorica glasbe in besedil.

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE. 

V osmi epizodi se nam je pridružil dr. Janez Sečnik, specialist zakonske in družinske terapije, supervizor, predavatelj, avtor in recenzent. Leta 2013 je doktoriral na temo medgeneracijskega prenosa sramu v družini, svojo terapevtsko pot pa je začel pod okriljem Frančiškanskega družinskega inštituta. Ob ustanovitvi Študijsko raziskovalnega centra za družino leta 2012 se je pridružil ekipi terapevtov in tam deluje kot strokovni sodelavec.

Trenutno je zaposlen kot svetovalec na področju obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe in reševanja problemov v okviru projekta Gradimo mostove, ki poteka v Družinskem in mladinskem centru Cerklje. Tam izvaja psihosocialno svetovanje, namenjeno otrokom, mladostnikom in staršem za krepitev  zdravega posameznikovega in družinskega življenja. Prav tako sodeluje z organizacijo UNICEF v okviru projekta Podporni mladi. Na Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana deluje kot predavatelj, sodelavec v okviru Psihološke svetovalnice in kot vodja delavnic za očete.

Njegovo delo jeusmerjeno na družinske in zakonske odnose, očetovstvo, čustveni razvoj, samopodobo in odnosne dinamike. Je avtor številnih člankov v revijah Naša družina ter Otrok in družina, leta 2024 pa je izšla njegova knjiga z naslovom Očetovstvo se rojeva odnosu z otrokom.

V pogovoru naslavljava novodobno očetovstvo in z njim povezane dileme, izzive in vprašanja. Primerjava ga z staro šolo očetovstva in morebitnimi škodljivimi vzorci, ki se pogosto še vedno ohranjajo v družinskih dinamikah. Odgovarjava na vprašanja ustreznega postavljanja meja, čustvene uglašenosti med očetom in otrokom ter pomembnosti prisotnosti in aktivnosti očeta v otrokovem življenju. Skozi konkretne primere dr. Sečnik daje smernice za spoprijemanje z vsakdanjimi izzivi starševstva in partnerstva. Lepo vabljeni k poslušanju pogovora. 

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

V tem podcastu se pogovarjamo o kriznih situacijah, ki nastanejo zaradi notranjih ali zunanjih okoliščin in ki vplivajo na posameznike ter širše skupine. Še posebej se osredotočamo na tiste, ki se dnevno soočajo s takšnimi situacijami zaradi svojega poklica – gasilce, reševalce, policiste in vse druge udeležence nesreč, družinskih tragedij ali naravnih katastrof. Ti ljudje so pogosto prvi na prizorišču in se srečujejo z izjemno težkimi prizori, zaradi česar potrebujejo posebno podporo.

Pogovarjamo se o najtežjih primerih, ki vključujejo vse vpletene, in raziskujemo ključna vprašanja: kdo je zaupnik v kriznih situacijah, kaj je razbremenilni pogovor ter kako lahko nudimo oporo drug drugemu in hkrati ne pozabimo na svoje lastne potrebe. Ta epizoda ponuja dragocene vpoglede v psihološko podporo, ki je ključna za soočanje s čustvenimi obremenitvami in skrbi za duševno zdravje v kriznih trenutkih.

Mag. Peter Markič je po osnovni izobrazbi je univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 1997 je zaključil magistrski študij Komunikologije - smer tržno komuniciranje na Fakulteti za družbene vede in postal magister komunikologije. Od leta 2011 je bil zaposlen na Šoli za ravnatelje, kjer je predaval predmete Vodenje sebe in sodelavcev in Motivacija sebe in sodelavcev. Predava tudi na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled in sicer predmet Osebni management. Kot predavatelj je vodil številne seminarje in delavnice s področja psihologije prodaje, poslovnih pogajanja, etike, vodenja in komunikacije za različna podjetja in ustanove. Je član državne enote za psihološko pomoč udeležencem množičnih nesreč. Sodeluje pri izobraževanju zaupnikov. Izvaja skupinske in individualne razbremenilne pogovore za gasilce in druge reševalne službe po težjih intervencijah. Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin sodeluje kot visokošolski učitelj pri predmetu Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi. Je avtor več višješolskih učbenikov in poglavij o etiki v priročniku Kompetence za 21.stoletje in v monografiji Psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi. 

• Gost podcasta: Peter Markič
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Zoja Živa Kregar

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi YOUTUBE.

Ste kdaj pomislili, da je vaša sposobnost prilagajanja ključ do vašega uspeha?

V današnjem hitrem in nenehno spreminjajočem se svetu je osebna agilnost pomembna veščina, ki nam omogoča, da se hitro prilagodimo novim izzivom, ostanemo osredotočeni na svoje cilje in ohranjamo ravnotežje v vsem kar počnemo. V tem podkastu bomo raziskali, kaj je osebna agilnost in kako jo razvijati, ter delili praktične nasvete za bolj fleksibilno in uspešno prihodnost.

Iz vsebine:

• Osebna agilnost nam omogoča hitro prilagajanje in uspevanje v spreminjajočem se svetu.

• Povratne informacije so ključne za rast in izboljšanje naših spretnosti.

• Visoka osebna agilnost pomeni biti odporen, ustvarjalen, čustveno inteligenten in dobro obvladovati stres.

• Miselnost rasti sprejema neuspeh kot priložnost za učenje in napredek.

• Toga miselnost ovira rast, saj verjame, da so sposobnosti fiksne in se izogiba novim izzivom.

Jan Kovačič je organizacijski psiholog, coach, predavatelj na SFU Ljubljana in specializant psihoterapije transakcijske analize. Jan je direktor podjetja in vodilni svetovalec podjetja Uporabna psihologija in coaching d.o.o. Pri svojem delu podpira najboljše dosežke na različnih področjih dela. Tako je kot izobraževalni trener, moderator in coach podpiral različne skupine ključnih sodelavcev v slovenskih gospodarskih družbah. Poleg tega prevzema vlogo učitelja coachinga. Skupaj z dr. Sabino Đuvelek vodi coaching šolo »Coaching psihologija«, ki je v zadnjih dveh letih razvila več kot 100 coachev, internih coachev in vodij kot coachev, ki delujejo v različnih delovnih organizacijah. Raziskovalno se osredotoča v področje "vodenja s coachingom" in "visoki potencial in talenti v delovnih organizacijah". Je specialist za razvoj osebnostnih potencialov, ki pri svojem delu zasleduje moto »Dobrim pomagam biti še boljši.« 

• Gost podcasta: Jan Kovačič

• Pogovor vodi: Barbara Podlogar

• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Žan Leiler

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

Vabljeni k poslušanju nove epizode podcasta Psihologije za vsakogar z dr. Danom Podjedom, v kateri sva govorila o vplivu digitalnih tehnologij na naše življenje.

Živimo v času ekonomije pozornosti, kjer nas na vsakem koraku zasipajo popolne podobe in neskončna zabava. V ozadju pa poteka nevidni boj algoritmov za vsak naš klik ali potezo s prstom. Zmagovalci te digitalne bitke so velike korporacije, ki jim – pogosto nevede – služimo s svojo pozornostjo.

Še posebej ranljivi v tej novi realnosti so otroci in mladostniki, ki odraščajo s pametnimi telefoni v rokah. Raziskave kažejo, da lahko takšno okolje močno vpliva na njihovo duševno zdravje – povečuje tveganje za razvoj motnje pozornosti, izpostavljenost spletnim zlorabam in nadlegovanju ter prinaša številne negativne posledice za njihov socialni in telesni razvoj.

V podcastu je potekal govor: 

• Pobudi za zakonsko omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih digitalnih naprav v šolah – kakšen je cilj peticije in zakaj ni vprašanje "za" ali "proti", temveč sodelovanja za skupno dobro.

• Kako lahko kakovostno preživimo čas brez zaslonov – ne le za sprostitev, temveč tudi za odnose, nove izkušnje in osebno rast.

• Pasti stalne odzivnosti in dostopnosti – kako vplivajo na naše počutje in zakaj bi morali pogosteje pritisniti "pavzo".

• Ali je danes čas zase, za dolgčas in za druge že postal privilegij?

Antropolog dr. Dan Podjed, je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtor večih knjig (Videni, Antropologija med štirimi stenami, Krizolacija idr.). Leta 2023 je prejel nagrado Bob leta, ki jo podeljuje časnik Večer. V svojih raziskavah se posveča izoliranosti, samoti in osamljenosti, krizam ter razmerjem med ljudmi in tehnologijami. Zase pravi, da je tehnofil in infoholik, da ga veseli biti v družbi, saj verjame, da je izvor sreče v sočloveku. Po drugi strani pa se rad izolira od ljudi in občasno odklopi od omrežij, da lahko v miru raziskuje, bere in piše.

• Gost podcasta: dr. Dan Podjed 
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

V današnjem svetu smo nenehno bombardirani s hitrimi informacijami, hitenjem, visokimi pričakovanji in perfekcionizmom. Stres je postal del našega vsakdana, zaradi česar se lahko soočamo z različnimi psihosomatskimi težavami. Ko je stresni sistem ali ena oz. več njegovih komponent preveč aktiviran, predolgo, na nenavadne načine, ali če se ne uspe vrniti v osnovno stanje delovanja (bodisi zaradi čustvenega stresa, bolečine, poškodbe, okužbe ali psihološke travme), se lahko pojavijo psihosomatski simptomi.

Kako se odzivamo na stres? Kako vpliva naš stil navezanosti in zmožnost zanašanja na druge? Kako obremenilne izkušnje v zgodnjem otroštvu vplivajo na našo odpornost in dovzetnost za stres? 
V tej epizodi z dr. Metko Kuhar raziskujemo dejavnike stresa in njegove dolgoročne posledice na naše telo. Pa tudi strategije, da smo mu lahko kos.

Prof. dr. Metka Kuhar je redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani ter predavateljica na Univerzi Sigmunda Freuda. Njeno raziskovalno in pedagoško delo je usmerjeno v preučevanje fenomenov vsakdanjega življenja, s posebnim poudarkom na duševnem zdravju, travmi, medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu.

Poleg akademskega delovanja ima bogate terapevtske izkušnje in dodatna izobraževanja na področju somatskega doživljanja, nevroafektivnega relacijskega modela, fokusinga, somatske navezanosti ter drugih telesnopsihoterapevtskih pristopov. Prav tako je usposobljena za izvajanje partnerske terapije po pristopu Learning Love in nenasilnega komuniciranja.

Prof. dr. Kuhar je tudi certificirana učiteljica joge in joge plesa ter je zaključila izobraževanja iz kraniosakralne resonance in tuina masaže. Kot članica mednarodnih učiteljskih timov za somatsko doživljanje aktivno sodeluje pri izobraževanju strokovnjakov na globalni ravni.

• Gost podcasta: prof. dr. Metka Kuhar
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Žan Leiler

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE. 

V prazničnem podcastu Psihologija za vsakogar smo gostili Univ.-Prof. Dr. Mirana Možino. Praznični čas je običajno povezan z veseljem, obdarovanjem in druženjem. Pa tudi s stresom, hitenjem in velikimi pričakovanji. Ta podcast ni klasična praznična epizoda z lepimi željami, temveč priložnost, da se ustavimo, pogledamo v globino in se vprašamo, kaj ta čas resnično pomeni za nas in ljudi okrog nas.

Je povabilo, da se ustavimo in razmislimo kakšno je naše mesto v družbi, ki jo soustvarjamo:

• Praznični čas kot priložnost za refleksijo – Namesto da bi samo sledili prazničnemu vrvežu, si dovolimo trenutek tišine, da se vprašamo, kaj nam ta čas resnično pomeni in kako ga lahko izkoristimo za osebno rast.

• Kdo smo v tem času? – Poglejmo, kaj kot posamezniki prispevamo k svetu okoli nas. Smo pripravljeni deliti, ali nas prevladuje želja po nenehnem prejemanju? Se nas stiske drugih, ki so za nas tujci sploh (še) dotaknejo?

• Odpovedi, ki nas bogatijo – Se težko odpovemo tisti novi 16. srajci v omari? Morda je čas, da se odpovemo nenehni potrošnji, “novim stvarim” in drobnim nakupom, ter se osredotočimo na poglobitev naših stikov in resnično pomembne vrednote.

• Poglabljanje stikov – Je praznik čas, da se naredi prazen prostor, da se lahko povežemo z drugimi, da podarimo sebe s čuječnostjo in posluhom za druge, ter s tem okrepimo skupno dobro.

V podcastu nismo zgolj iskali odgovore na vprašanje ampak smo vprašanja še dodajali. Z željo, da nas peljejo še dlje, še globlje – za vas, za druge, za naš skupni svet.

Univ.-Prof. Dr. Miran Možina je psihiater, psihoterapevt in profesor, ki deluje na področju razvoja psihoterapije kot znanstvene discipline in samostojnega poklica. Doktoriral je na Univerzi Sigmunda Freuda v Dunaju z raziskavo o regulaciji psihoterapije v Evropi in Sloveniji, magistriral pa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil tudi specializacijo iz psihiatrije. Svojo poklicno pot je začel kot psihiater v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, nato pa se izobraževal v sistemski psihoterapiji v Zagrebu in Münchnu, kjer je pridobil evropsko diplomo iz psihoterapije (ECP). Je nekdanji predsednik SKZP ter odgovorni urednik revije Kairos. Od leta 2006 vodi projekt študija psihoterapevtske znanosti s SFU Dunaj, od leta 2013 pa je direktor SFU Ljubljana. Poleg pedagoškega dela vodi Enoto za psihoterapijo otrok in mladostnikov ter privatno psihoterapevtsko prakso. Aktivno se zavzema za razvoj psihoterapije, vodil je številne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči in ostaja predan izobraževanju in kliničnemu delu.

• Gost podcasta: Univ.-Prof. Dr. Miran Možina
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Zoja Živa Kregar

Podcast "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

V drugi epizodi podcasta Psihologija za vsakogar smo s pred. dr. Nušo Kovačević Tojnko, mag. psih., psihoanalitično psihoterapevtko in supervizorko pod supervizijo govorili o čustveni pismenosti, ki jo naša gostja opiše kot človekovo sposobnost uspešne identifikacije čustev, njihovih sprožilcev, prepoznave nagovorjene vrednote in razmislek o potencialnem reagiranju na čustvo. 

V drugi epizodi lahko prisluhnete o:

• Funkciji čustev in pomembnosti starševske vloge pri njihovem razvoju
• Pomenu čustvene pismenosti v odraslosti
• Dinamiki potlačevanja čustev
• Razliki med ozaveščanjem in spreminjanjem lastnih (čustvenih) primanjkljajev
• "Online" psihoterapiji kot podpori, ne pa nadomestilu fizičnemu terapevskemu procesu 

Pred. dr. Nuša Kovačević Tojnko je mag. psih., psihoanalitična psihoterapevtka  in supervizorka pod supervizijo. Je izkušena psihoterapevtka z bogatim znanjem in izkušnjami v različnih psihoterapevtskih metodah. Njeno delo temelji predvsem na psihoanalitični psihoterapiji. Verjame v integriran pristop, ki se prilagaja potrebam posameznika in upošteva najnovejša znanstvena odkritja s področja psihoterapije. Pravi, da sodobne raziskave kažejo, da izbira 'najboljše' metode ni vedno ključna za uspeh terapije; pomembnejši je kakovosten delovni odnos med terapevtom in klientom. Prav tako podpira celostni interdisciplinarni pristop pri obravnavah duševnih težav in motenj. Poleg terapevtskega dela se osredotoča na znanstveno raziskovanje procesa in izzida psihoterapije ter iskanju najbolj uspešnih pristopov za pomoč posameznikom. Svojo uspešno zgodbo pa gradi tudi v zasebni Ambulanti za duševno zdravje Pamina, ki ima že tri enote (v Mariboru, Ravnah na Koroškem in Moravskih Toplicah).

• Gost podcasta: pred. dr. Nuša Kovačević Tojnko
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Žan Leiler, Zoja Živa Kregar, Ana Osvald in Maja Ocvirk

Drugo epizodo podcasta "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

V prvi epizodi podcasta Psihologija za vsakogar se pogovarjamo o coachingu, kot enem izmed najučinkovitejših orodij za osebno in poklicno rast. Gostja dr. Sabina Đuvelek, strokovnjakinja na področju coachinga, skupaj z voditeljico Barbaro Podlogar raziskuje, kako coaching pomaga posameznikom doseči svoje cilje, premagati ovire in izboljšati svoje potenciale.

V prvi epizodi boste izvedeli:

• Kaj je coaching in kako deluje 
• Razlike med coachingom, psihološkim svetovanjem in psihoterapijo 
• Kdaj ljudje poiščejo coacha in kakšne so prednosti pri njegovem delu 
• Kako psihološko znanje prispeva k uspešnosti coachinga 
• Kako coaching usmerja posameznike k boljšemu delovanju in večji uspešnosti 

Dr. Sabina Đuvelek je organizacijska psihologinja in performance coach, ki se osredotoča na strateški razvoj zaposlenih in ustvarjanje okolij, ki omogočajo stalno profesionalno in osebno rast. Svojo kariero je gradila v energetskem podjetju Petrol, kjer je bila vodja mreže internega coachinga, ter kot senior svetovalka in coach v Uporabni psihologiji. Od leta 2020 je predavateljica na Univerzi Sigmunda Freuda, kjer prenaša svoje bogate izkušnje na študente. Kot strokovnjakinja za coaching izvaja treninge, delavnice in individualne ter timske coachinge, pri čemer s pomočjo znanstvenih pristopov razvija in implementira programe, ki spodbujajo proaktivnost, odgovornost in inovativnost v organizacijah. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na merjenje učinkovitosti internega coachinga in vpliv dejavnikov, kot so čustvena inteligenca in delovna zavzetost.

• Gost podcasta: dr. Sabina Đuvelek
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Žan Leiler, Zoja Živa Kregar

Prvo epizodo podcasta "Psihologija za vsakogar" lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.

V uvodni epizodi našega novega podcasta Psihologija za vsakogar se z dr. Andrejo Poljanec pogovarjamo o ključnih vprašanjih: zakaj smo ustvarili podcast, kakšne teme bomo raziskovali, ter kje in kdaj nas lahko poslušate.

Dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, zakonska in družinska terapevtka, predavateljica in vodja študijskega programa Psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Poleg terapevtskega dela s posamezniki, pari in družinami spremljanja strokovnih delavcev, izvaja delavnice, predavanja in vodi različne skupine. Je avtorica številnih slovenskih in tudi mednarodnih prispevkov, med drugim knjig Rahločutnost do otrok, Rahločutno starševstvo, Med dvema ognjema, …. Pri raziskovanju in v praksi pozornost posveča predvsem varnim in dostojanstvenim odnosom v različnih sistemih in kako v njih ustvarjati kvalitetno življenje in razvoj. Vrsto let je razvijala in vodila programe za pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam pod finančnim okriljem MDDSZ ter vodila različne projekte, financirane s strani Evropskih socialnih skladov, Ministrstva za izobraževanje idr.

• Gost podcasta: dr. Andreja Poljanec
• Pogovor vodi: Barbara Podlogar
• Sodelujoči pri pripravi: Tomaž Otorepec, Žan Leiler, Zoja Živa Kregar 

Uvodno epizodo podcasta Psihologija za vsakogar lahko poslušate na platformi SPOTIFY ali YOUTUBE.