Category:
SFU Ljubljana
Published: 23. 06. 2023

Mag. Miran Možina o pomislekih glede predloga zakona o psihoterapiji

Zakon o psihoterapiji, SFU Ljubljana

Direktor Univerze Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana, mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt, je izrazil svoje pomisleke glede postopka priprave zakona o psihoterapiji, pri katerem sodeluje Delovna skupina ministrstva za zdravje in katere član je. Skupina se je prvič sestala v sredo, 21. junija 2023, vendar do konsenza ni prišlo, saj imajo člani skupine polarno nasprotna stališča.

Mag. Miran Možina je opozoril, da v tako obsežni delovni skupini ne bo mogoče doseči konstruktivnih zaključkov. Pojasnil je, da na eni strani obstaja nasprotovanje psihiatrije in klinične psihologije do zakona, ki bi psihoterapijo opredelil kot samostojen poklic in avtonomno znanstveno področje. Te strokovne skupine želijo ohraniti regulacijo psihoterapije kot metode znotraj zdravstvenega sistema in ne kot samostojnega poklica. Prav tako je izpostavil, da je država zavezana k zakonski regulaciji psihoterapije glede na vladne dokumente, kot so Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, Koalicijska pogodba in Nacionalni razvojni program vlade Republike Slovenije 2023. Meni, da je sprejetje zakona nujno in da bo predlog zakona moral upoštevati obstoječe stanje izvajanja psihoterapevtskih storitev ne samo v zdravstvu, temveč tudi v drugih sektorjih, kot so socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, notranje zadeve, pravosodje idr. ter obstoječe izobraževalne poti. Vendar pa je izrazil dvome glede motivacije in kompetenc obstoječega kadra ministrstva za zdravje za oblikovanje ustreznega zakona o psihoterapiji. Po njegovem mnenju od leta 2010 do danes niso pokazali dovolj zavzetosti in ustreznega pristopa za reševanje te kompleksne problematike.

Poudaril je, da za uspešno urejanje področja psihoterapije kot samostojnega poklica in avtonomne znanstvene discipline ne bo možno doseči soglasja s trenutno vodečimi strukturami v psihiatriji in klinični psihologiji. Ministrstvo bi moralo na podlagi analize stanja v Sloveniji in mednarodne primerjave normativnih ureditev psihoterapije po Evropi upoštevati sodobne trende na področju psihoterapije kot samostojnega poklica in avtonomne znanstvene vede, ne pa se udinjati zastarelim strokovnim in cehovsko ozkim interesom psihiatrov in kliničnih psihologov, ki zasedajo ključne položaje v Razširjenih strokovnih kolegijih za psihiatrijo, klinično psihologijo in otroško psihiatrijo ter nekaterih združenjih in društvih. Na Ministrstvu za zdravje bi se morali zavedati odgovornosti, ki izhaja iz morebitne nadaljnje odsotnosti ustreznega zakona, saj bodo še naprej kratko potegnili vsi ljudje, ki rabijo dostopno in kvalitetno psihoterapevtsko pomoč. To pa pomeni, da se bo Slovenija znašla v neugodnem položaju pred organi Evropske unije in pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki že dolgo pričakuje ustreznejšo ureditev psihoterapije pri nas. Absurdno pri tem je, da imajo psihiatri in klinični psihologi v delovni skupini, ki so se jasno izjasnili proti zakonu, ki bi psihoterapijo reguliral kot samostojen poklic in avtonomno znanstveno vedo, polna usta tega, kako prav oni s svojimi konservativnimi stališči ščitijo ljudi. »Ščitijo« jih tako, da so čakalne dobe za psihoterapijo leto do dve, kar pomeni, da ljudje do psihoterapije iz javnih sredstev praktično nimajo dostopa. Hkrati stalno poudarjajo, kako so le oni sposobni izvajati kvalitetno psihoterapijo, nimajo pa v svoje delo vgrajenega sistema za evalvacijo uspešnosti svojega dela. Do zdaj na področju psihiatrije in klinične psihologije pri nas ni vzpostavljen niti interni niti javni nadzor kvalitete storitev po sodobnih standardih ocenjevanja uspešnosti in učinkovitosti. Naše zdravstvo nasploh je glede stalnega preverjanja in zagotavljanja kvalitete storitev podobno samozadostni trdnjavi, v kateri ne more priti do izboljšav na osnovi korektnega obravnavanja napak in pomanjkljivosti. Kam je to pripeljalo, kaže tudi nedavna afera na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani in kup drugih nepravilnosti v zdravstvu, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost glede dostopnosti in kvalitete storitev.

Povezava do članka na povezavi.