Najprej moraš od doma, da se lahko vrneš domov (2. del)

hiša
Media
Student.si
Publication date

In ravno si dobil svoj prvi dobro plačani študentski »job«  v Ljubljani. Jezen si, zelo si jezen. Besen. Zaprli so študentski dom in moral si se vrniti domov.

Razumljivo, da si jezen. Ne gre zato, da nimaš rad svojih staršev in svojih bratov, sester, ne gre zato, da se ne vračaš rad domov. Seveda se. Ne gre zato, da si po celem tednu hitre študentske hrane, ko si pogreješ juho iz vrečke in skuhaš hrenovko, ne želiš najboljših maminih štrukljev in najboljših očetovih čevapčičev s čebulo, seveda, vse to je dom. Dom, kjer si odraščal, dom, kjer si vedno dobrodošel in kamor se boš vedno lahko vračal. Ampak kaj je ta dom, če ne moreš oditi, če je želja in potreba in nuja vseh: ostani doma? Ali naj kar za vedno ostaneš doma? Ta virus, ta pravila, ti jemljejo prav dom, kamor bi se lahko vračal, če bi lahko najprej od doma tudi odšel. Ne moreš se vrniti, če najprej ne odideš. Želiš oditi, ker je v tebi razvojna energija, ki te žene stran. Moraš se osamosvojiti, odrasti, preizkusiti svoje zmožnosti, pasti in se sam pobrati, dobiti žulje, zapustiti svojo prvo ljubezen in iti naprej, življenju naproti. In sedaj ta slogan, »ostani doma«, ki ti bode v oči, ki ti nabija v glavo, ki te dela šibkega, ki ti jemlje moč in drznost z vsako novo oddajo novic na televiziji. Bojiš se pozdraviti svojega soseda čez cesto, da se ne bi iz njega zrinil ta, »ostani doma« in se zalezel v tvoj želodec in tvoje srce, kot to naredi virus. Zdi se ti, da »ostani doma« zveni v tvojih mislih kot prepoved odrasti in oditi od doma.

 

 

Naslovna fotografija: Stanly8853Pixabay