Partnerska psihoterapija

Partnerska psihoterapija predstavlja psihoterapevtski proces, ki se odvija med psihoterapevtom in parom.

Opis partnerske psihoterapije

Partnerski odnos je zelo intenziven človeški odnos, v katerem se partnerja celovito izražata, doživljata in povezujeta. V tej osebni izmenjavi se lahko udejanjajo njune individualne izkušnje iz odnosa s starši v primarni družini in vse druge življenjske izkušnje, ki so oblikovale njune osebnosti. In tako prostor, ki naj bi bil varen, sodelujoč, ljubeč in spoštljiv, v kritičnih obdobjih lahko postane bojno polje za razčiščevanje kdo ima prav, čigava naloga je kaj, kdo česa ni napravil.

V partnerski psihoterapiji se proces osredotoča na vsebino partnerskega odnosa z namenom razreševanja vzrokov in ozadij, ki so pripeljali do aktualnih težav, nerazumevanja in nesprejemanja. Hkrati gre za učenja ohranjanja kontakta s partnerjem ob upoštevanju in sprejemanju drugačnosti ter ohranjanju lastne osebnosti.

Kaj deluje v partnerski psihoterapiji?

Partnerska terapija je namenjena parom, s poudarkom na odnosu med njima, obnavljanju povezanosti in zaupanja ter izboljšanju medsebojne komunikacije. V partnerski psihoterapiji deluje kot učinkovito to, da partnerja skupaj v nevtralnem okolju razrešujeta medsebojne spore in lastne osebne stiske ter napredujeta v komunikaciji in razumevanju, toleriranju in spoštovanju drug drugega.

Terapevtova vloga je, da z vsakim od partnerjev vzpostavi enakovreden in zaupen odnos, saj to omogoči partnerjema, da v prvi fazi slišita najprej sebe, se pomirita s svojo resnico, jo zato mirneje/odločneje predstavljata drug drugemu, prevzameta svoj del odgovornosti in posledično vzpostavita varno in zaupno navezanost v odnosu.

Pristopi, v katerih lahko poteka partnerska psihoterapija: partnerska psihoterapija, sistemska – družinska psihoterapija, gestalt in druge.

Značilnost srečanj: običajno 45 – 50 minut, enkrat tedensko z istim terapevtom, število srečanj se lahko v težjih obdobjih zgosti.