Otroška iskrenost

Otroška iskrenost je kot dragocen biser: preprosta, neposredna in brez olepševanja. V tem neformalnem, a globokem dialogu z resnico otroci odsevajo svojo radovednost ter željo po razumevanju sveta. A ta iskrenost se ne rodi sama od sebe, temveč se razvija skozi kompleksno prepletanje moralnega zorenja, socialnih izkušenj in vzgojnih pristopov, ki jih odrasli uporabljajo.

Jean Piaget je že v sredini prejšnjega stoletja opozoril, da otroci sprva dojemajo pravila kot nepopustljive ukaze. V tej zgodnji fazi povedo, kar čutijo, pogosto brez razmisleka o posledicah (Piaget, 1965). Ko prehajajo v kasnejše stopnje, se njihova zmožnost preudarnega odločanja o poštenosti krepi. Lawrence Kohlberg je teorijo nadgradil z opisom razvoja njihovega moralnega presojanja, od izogibanja kazni do, v najvišjih fazah, notranjega prepričanja o univerzalnih vrednotah pravičnosti (Kohlberg, 1984). V tej končni fazi otroci razumejo, da iskrenost gradi medsebojno zaupanje, ki je ključno za vsak odnos.

Kljub tej zaznani vrednosti pa otrok laže predvsem zlasti, kadar išče zaščito pred neprijetnimi posledicami ali ko skuša obvarovati lastno samopodobo, nikakor pa ne iz zlonamernosti. Otroci pogosto eksperimentirajo z lažjo, ker želijo raziskati meje zaupanja ali ker še ne zmorejo povsem predvideti socialnih odzivov. V takih trenutkih je ključno, da odrasli ne posegajo z grožnjami ali strogo kaznijo, temveč z razumevanjem razložijo, kako iskrenost vpliva na občutke in odnose.

Ustvarjanje varnega okolja je eden najpomembnejših korakov pri negovanju otroške iskrenosti. Ko otroci vedo, da bodo z resnico prejeli spoštovanje in podporo, ne pa obsodbo, se notranje motivirajo k poštenemu ravnanju. Izkušnje kažejo, da preproste pohvale za iskrenost, celo ko otrok prizna napako, krepijo njihovo samozavest in jih spodbujajo k nadaljnjemu poštenemu vedenju.

Dolgoletne koristi te pristne radovednosti se kažejo v zmožnosti grajenja zaupanja vrednih odnosov, razvoju empatije in učinkovitem reševanju konfliktov. Otroci, ki odraščajo v kulturi poštenosti, našo iskrenost dojamejo kot temelj, na katerem zgradijo odnose z vrstniki, družino in nazadnje tudi širšo skupnostjo. Negujmo to iskrenost z razumevanjem, zgledom in toplino, ker je prav ta otrokova želja po resnici nepričakovano močan temelj za srečno in povezano življenje.

Avtorica: Eva Wabra Guzelj - Praktikantka v Psihološki svetovalnici

Viri: 

Kohlberg, L. (1984). Essays on Moral Development, Volume Two: The Psychology of Moral Development. Harper & Row.

Piaget, J. (1965). The Moral Judgment of the Child. Free Press.