Je zakonska in družinska terapevtka, izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost SFU v Ljubljani. Na področju socialnega varstva je samostojna svetovalka in licencirana supervizorka. Je sodelavka programa "Terapevtska pomoč pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju", ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Raziskuje in objavlja s področja odnosov, dela z ljudmi, družine in navezanosti. Svoje znanstveno raziskovalno delo predstavlja v znanstvenih člankih in knjigah: Odkritje odnosa, Skrita moč družine, Ljubezen umije spomin, Rahločutnost do otrok in Teorija navezanosti.

Urška Ajdišek je po opravljeni prekvalifikaciji iz temeljev psihoterapije pri Združenju psihoterapevtov Slovenije in podiplomskem tečaju iz psihoterapije pri Medicinski fakulteti zaključila študij za mednarodno priznanega jungovskega analitika pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo IAAP v Zürichu. Pred tem je končala študij Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala. Več let je aktivna članica Slovenskega združenja za analitično psihologijo. V zadnjih letih opravlja svoje delo z odraslimi, mladostniki in otroci v zasebni psihoterapevtski praksi (Psihoterapija Konsulta) in na Kliniki Fakultete SFU. Deluje tudi kot učni analitik in mednarodno certificiran jungovski coach. Zaradi številnih mednarodnih izkušenj svojo prakso lahko opravlja tudi v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbskem ali hrvaškem jeziku.

Doc. dr. Tit Albreht, dr.med., doktorat s področja raziskovanja zdravstvene službe pri Univerzi v Amsterdamu. Predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Deluje kot raziskovalec na področju raziskovanja zdravstvene službe, zdravstvenih politik in zdravstvenih sistemov. Član Znanstvenega odbora EUPHA in predsednik Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu. Habilitiran kot docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer predava izbrane teme iz javnega zdravja ter nosilec predmeta javno zdravje pri Medicinski fakulteti v Mb, predmeta epidemiologija na Univerzi na Primorskem in predavanj o zdravstvenem varstvu pri SFU Ljubljana.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, program filozofija; področje diplomskega dela: teoretska psihoanaliza, naslov dela: Pomen prostih asociacij za psihoanalizo in njen razvoj: Einfall kot element freudovske epistemologije (summa cum laude).

Slovenski inštitut za psihoterapijo, psihoanaliza in psihodinamska psihoterapija.

Univerza Sigmunda Freuda na Dunaju, Doktorski študij psihoterapije (v trajanju).

Diploma iz psihologije, magisterij iz psihologije (osebnosti) in doktorat iz klinične psihologije, Oddelek za psihologijo (Univerza v Ljubljani). Specializacija iz klinične psihologije na Medicinski fakulteti (Univerza v Ljubljani). Klinični psiholog in psihoterapevt v Psihiatrični bolnišnici Begunje: individualna in skupinska terapija (psihoanalitična, KVT) psihotičnih, nevrotičnih in mejnih pacientov, psihodiagnostika, timsko delo (konzultant), supervizor, mentor študentom. V zasebni psihoterapevtski ambulanti izvaja psihoanalitično in kognitivno terapijo. Učitelj psihoterapije in psihodiagnostike: SFU Lj, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta UM. Sodni izvedenec za klinično psihologijo.

1965-71 študij na Teološki fakulteti (Univerze v Ljubljani), 1973-76 postdiplomski študij Pastoralne psihologije (Univerza Innsbruck, mag. sci). 1978-82 študij psihologijo na Univerzi Innsbruck, psihoanalitična edukacija v Innsbruškem centru za psihoanalizo. 1989-92 specializacija iz klinične psihologije, Medicinska fakulteta Ljubljana. 2004 pridobitev diplome iz psihoanalize v Graškem centru za psihoanalizo. Od leta 2002 učitelj, učni analitik in supervizor v SKZP, od leta 2013 na SFU Ljubljana. Težišče: Teorija psihoanalize.

Leta 2003 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (Oddelek za psihologijo) in pridobil naziv univerzitetni diplomirani psiholog. Leta 2012 je v isti ustanovi z disertacijo na temo odnosa med anksioznostjo in čuječnostjo pridobil naziv doktor psiholoških znanosti. Leta 2013 je pri Mednarodni zvezi za integrativno psihoterapijo pridobil naziv certificirani integrativni psihoterapevt. Leta 2016 je bil habilitiran v naziv docenta za področje psihoterapevtske znanosti na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kjer je zaposlen kot visokošolski učitelj in raziskovalec. Poleg tega  v zasebni praksi izvaja psihoterapijo in psihološko svetovanje.

Končal je študij psihologije, z diplomsko nalogo o protidejstvenem mišljenju. Takoj po diplomi se je zaposlil na oddelku za psihologijo kot asistent na katedri za socialno psihologijo. Hkrati je vpisal tudi podiplomski magistrski študij in ga nadaljeval v doktorskega, ki ga je zaključil z zagovorom doktorske disertacije z naslovom Struktura in dinamika socialne resničnosti z vidika odnosa med posameznikom in socialnim okoljem. V tem delu se je soočil z osrednjim problemom socialne psihologije: odnosom med posameznikom in družbo. Na podlagi konstruktivističnih epistemoloških predpostavk je postavil model, ki ključne socialnopsihološke pojave, uvrščene v nadredni pojem socialne resničnosti, izpeljuje iz temeljnih človeških biololoških danosti preko vmesnega konstrukta sebstva. Razlaga sebstva kot avtopoetskega procesa in na tej osnovi razlaga dinamike socialne resničnosti sta najpomembnejša dosežka tega dela, ki je preraslo v knjigo Jaz in mi: raziskovanje temeljev socialne psihologije. Po doktoratu se je začel usmerjati v bolj praktične vidike človekove družbenosti, h katerim pristopa fenomenološko oziroma prvoosebno. Začel pa je razvijati tudi koncept samospoznavanja kot alternativo obstoječim oblikam psihološkega dela z ljudmi ter vizijo bivanjske znanosti, katere področje raziskovanja je celovita izkušnja človeškega bivanja. 

Po izobrazbi je dr. socialne pedagogike, izobraževala se je po sistemskem pristopu. Na Fakulteti za zdravstvo je doc. za promocijo zdravja, na Pedagoški fakulteti pa asist. za področje socialne pedagogike. Dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kot nacionalni ekspert s področja javnega zdravja. Je nacionalna koordinatorica, mednarodne raziskave ‘Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju‘. Predava na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin in SFU Ljubljana. Bibliografija vsebuje več kot 40 znanstvenih, preglednih in strokovnih člankov, je tudi vodilna avtorica ali soavtorica pri več kot desetih znanstvenih in strokovnih monografijah.

Dela na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. V praksi je delal 10 let na oddelku za rehabilitacijo, 13 let z otroci in mladostniki z vedenjskimi ter drugimi težavami in ima 20 let izkušenj psihoterapevtskega dela s posamezniki, pari in družinami. Po končani Fakulteti za socialno delo se je izobraževal za psihoterapevta: 4 leta iz Kibernetike psihoterapije (Faculty of Medicine, University of Zagreb, Department of Psychiatry) in 4 leta za sistemskega družinskega terapevta (Verein zur Förderung der Familientherapie und –beratung e.V.). Ima diplomo za psihoterapevta ECP (EAP).

Psihologinja, psihoterapevtka, predavateljica in raziskovalka je doktorirala iz klinične psihologije na Uni Lj. Raziskovala in poučevala je na FSD Lj, na SFU in inštitutih za psihoterapijo. Je avtorica znanstvenih in strokovnih člankov. Delovala je na področju prostovoljnega dela z otroci in mladostniki. Vodi privatno psihoterapevtsko prakso, kjer dela s posamezniki, pari, družinami, skupinami. V svoje delo integrira znanja iz teorije navezanosti,  analitično razvojne in sistemske teorije, družinsko sistemske psihoterapije, klinične hipnoze, EMDR, skupinske dinamike, kreativnih in na telo usmerjenih pristopov, NLP,  integrativno geštalt terapije, joge in meditacije.

Diplomiral na Filozofski fakulteti (Univerze v Ljubljani), pridobil naziv uni. dipl. pedagoga in profesorja slovenskega jezika in književnosti. Na SFU Lj je zaključil študij propedevtike in specialistični študij psihoanalize. Vpisan je na doktorski študij na SFU Wien, izobražuje se za supervizorja v psihoterapiji. Opravlja delo tutorja, mentorja s predstavitvami primera za študente spec. študijev, supervizijo, z štud. letom 2016/17 predava predmet Spolnost. Je certificiran psihoanalitični psihoterapevt na Evropski zvezi za Psihoanalitično Psihoterapijo (ECPP) in član Evropskega združenja psihoanalitičnih pristopov – Slovenija (EZPPS). Dela kot individualni in skupinski psihoterapevt v zasebni praksi.

Rojen v Vojvodini (Srbija) pripadnik madžarske manjšine. Medicino študiral v Pécs-u, diplomiral leta 1986. V Slovenijo se priselil leta 1988. Veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1994 zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Specialistični izpit opravil leta 1996. Doktorat iz psihologije leta 2003 na univerzi v Pécs-u. Isto leto naziv družinski terapevt.

Habilitacija na UP leta 2012, specialistični izpit iz psihoterapije na Univerzi Szemmelweis  v Budimpešti.

Avtor več kot 70 člankov. Redno sodeluje na nacionalnih in mednarodnih kongresih predvsem na področju suicidologije in psihotravmatologije. 

Študirala sem farmacijo in zaključila kot mag. Delala sem v podjetju Schering-Plough. Kasneje sem se začela izobraževati na področju psihoterapije ter vpisala doktorat. Specializirala sem psihoanalizo, začela delati, in pridobila certifikat za psihoanalitičnega terapevta ECPP, nato še certifikat za učnega terapevta in supervizorja. Vodila sem ambulanto na SFU. Predavam Psihofarmakologijo na SFU. Sodelujem z različnimi društvi, kjer vodim delavnice: asertivnost, komunikacija, soočanje z boleznijo, soočanje s stresom ter predavam o vplivih psiho faktorjev na razvoj in potek bolezni ter terapevtske skupine. Za skup terapevta sem se izobraževala na ISALu. Supervizije obiskujem v Sloveniji in tujini.

Rojen v Mariboru. Dodiplomski (1990), magistrski (1994) in doktorski študij psihologije (1998) je opravil na FF-UL. Zaposlitvena pot: Inštitut za varovanje zdravja (sedaj NIJZ), Inštitut A. Trstenjaka; Društvo »Projekt Človek«; Inštitut za zasvojenosti; Inštitut Soča; sedanja zaposlitev: UP-FAMNIT in ZBPS. Ob delu je opravil več izobraževanj v tujimi, med drugim 6 letno izobraževanje iz bonding psihoterapije v CEIS v Rimu (leta 2000), leta 2014 je pri ESBP in ISBP prejel naziv »Teaching Fellow«. Kot psihoterapevt deluje v Kopru in v Ljubljani, posveča se osebam s čustvenimi in odnosnimi motnjami ter zasvojencem.

Psihiater (dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Zagrebu) in sistemski psihoterapevt (Kibernetika psihoterapije, Psihiatrična klinika, KBC Zagreb; ECP). Je tudi mojster praktik nevrolingvističnega programiranja (NLP; 1998-2000). Od leta 2009 dela v Centru za svetovanje mladini in družinam, od leta 2008 kot psihiater v Splošni bolnišnici Nasice; od 2004 – 2008 kot zdravnik v HMP Valpovo.

Primož Rakovec je docent za področje psihologije. Diplomiral s področja sociologije. Magistrski študij psihosocialnega svetovanja je opravil na FUDŠ, kjer je tudi doktoriral. Raziskovalno se ukvarja s kognitivno vedenjskimi pristopi, notranjim dialogom in vedenjskimi odzivi. Je certificirani NLP coach in KV terapevt. Že vrsto let izvaja lastno coaching in svetovalno prakso ter izobraževalne delavnice 'mehkih veščin'. Je predsednik Združenja za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije in ustanovni član Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje. Kot prostovoljec psihosocialno pomoč nudi in izobražuje tudi v okviru Rdečega križa Slovenije, OE Kranj.

Diplomiral iz socialnega dela, magistriral in doktoriral s področja organizacije in managementa. Zadnjih 30 let deluje na področju socialnega varstva, med drugim na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Socialni zbornici Slovenije, sedaj pa vodi Akademijo za socialne vede, ki se pretežno ukvarja z izobraževanjem. Je avtor več člankov in avtorskih prispevkov na kongresih, projektni vodja več mednarodnih projektov in mentor številnim študentom v času priprave diplomskih nalog. Poučuje osnove socialnega varstva. V okviru predavanj poda številne praktične primere, ki pokrivajo socialne vede v širšem smislu ter teoretične in praktične vidike psihoterapije.

Filozofska fakulteta, psihologija; Medicinska fakulteta LJ, splošna medicina; nevropsihiatrija. 1987- Vodja oddelka za forenzično in socialno psihiatrijo, Psihiatrična klinika LJ; 1987-1989 študij forenzične psihiatrije, Medicinska fakulteta ZG; 1988-1991 študij transakcijske analize, LJ; 1988-2000 vodenje Balintovih skupin; 1989- sodni izvedenec; 1992-1997 študij skupinske analize, Inštitut za skupinsko analizo London; 1992 naziv psihoterapevt, Slov. zdravniško društvo; 1998 soustanovitelj in podpredsednik, Slov. društvo za skupinsko analizo; Soustanovitelj, podpredsednik Sekcije izvedencev za psihiatrijo, Slov. zdravniško društvo; 2002- samostojna dejavnost; 2014/15- predavatelj SFU LJ