enrolment
Vpis in informativni dnevi 2020/21

Psihoterapija otrok in mladostnikov

Uraden naziv psihoterapevtskega pristopa: Psihoterapija otrok in mladostnikov

Trajanje programa: 1 + 3 leta (neformalno izobraževanje) // 3 leta (specializacija v okviru akademskega študija)

Naziv ob zaključku: psihoterapevt za otroke in mladostnike

 

otroka

 

Opis pristopa

Effective  psychotherapy with  children and adolescents requires a particular  set of skills  for the following specific reasons:

 

  •  The client /therapist relationship is less equal where the client is a child /youth.
  • Psychotherapists working with children and adolescents must  be "multilingual" - they must be able to use forms of communication that are age appropriate and adjusted to the developmental specifics of each individual. This  includes non-verbal forms of communication (e.g. playing, drawing, painting etc.) as well as the use of symbols and metaphors in verbal communication (e.g. working with fairy tales and stories).
  • Children and adolescents are more dependent on their narrower or  wider social environment than adults. Therefore, various aspects of the child /youth's relationships with their closest friends have to be considered in the psychotherapy process.

 

Psychotherapists working with  children and adolescents have to acquire multidisciplinary and modality- independent basic knowledge and additionally build a more specific knowledge related to the children and adolescent psychotherapy modality. Such  psychotherapists  need multidisciplinary basic knowledge in the fields of physical, emotional, cognitive and social development. They also need to be familiar with specific issues related to the developmental periods of childhood and adolescence and what kind of developmental disorders may occur.

 Training in psychotherapy with  children and adolescents is organised in the same way as  other psychotherapy  modality training offered at SFU Ljubljana.  Students on  the bachelor study programme of psychotherapy science can choose to specialise in the  psychotherapy of children and adolescents  in their 3rd year of studies, which they continue in their master's studies of psychotherapy science. Graduates of other psychotherapy related disciplines (e.g. social work, special pedagogy, social pedagogy, psychology, biopsychology, and medicine)  are able to enrol in the modality training of psychotherapy with children and adolescents after they finish the required differential study programme at SFU Ljubljana.

The training in child and adolescent psychotherapy at SFU Ljubljana provides the necessary theoretical and practical knowledge for working professionally  with  children and adolescents.

 

 

(foto: Pixabay)

Posebnosti pristopa

Študij psihoterapije otrok in mladostnikov se mora poleg posebnih teoretičnih znanj že v okviru multidisciplinarnega osnovnega znanja osredotočiti na posebnosti prepletajočih se odnosov med psihoterapevtom za otroke in mladostnike ter odraslimi zaupnimi osebami povezanimi z otroki in mladostniki ter tako ostati v neposredni povezavi s temeljnimi vprašanji osredotočenimi na okvir obravnave pacienta.

Ravno tako kot psihoterapija za odrasle tudi psihoterapija otrok in mladostnikov ni "enotna psihoterapija", temveč se je oblikovala specifično v okviru različnih psihoterapevtskih šol. Zato morajo biti psihoterapevti otrok in mladostnikov sposobni upoštevati, povezovati in integrirati različne psihoterapevtske šole oz. pristope.

Psihoterapija otrok in mladostnikov ni namenjena le otrokom in mladostnikom s psihopatološkimi motnjami, temveč išče v okviru psihoterapevtske znanosti tudi odgovore na vprašanja povezana z vzgojo. S tem prispeva k optimizaciji zaščitnih dejavnikov, ki omogočajo boljšo preventivo. S tega vidika psihoterapija otrok in mladostnikov posega tudi na področje pedagogike.

Ti vidiki so na kratko navedeni v nadaljevanju.

 

1.1 Posebna znanja potrebna za psihoterapevtsko obravnavo otrok in mladostnikov

Psihoterapevt otrok in mladostnikov ne sme imeti le psihoterapevtskega znanja, temveč mora poznati tudi razvojno psihologijo, saj bo lahko le tako uspešno delal z otroki in mladostniki. Psihoterapevt mora poznati stopnje čustvenega in kognitivnega razvoja, saj bo lahko le tako izbral izraze, ki ustrezajo otrokovemu razumevanju govora in po drugi strani tudi razumel otrokovo govorico. Psihoterapevt mora biti seznanjen s stopnjami razvoja mišljenja, da bo lahko upošteval otrokov način mišljenja in njegovo sposobnost predstavljanja in abstraktnega razmišljanja. Znanje o poteku socialnega razvoja, moralnih sodbah in socialnih kompetencah je prav tako nujni pogoj za vzpostavitev dialoga pri komunikaciji z otrokom.

Pri tem ne zadošča poznavanje tipičnega poteka razvoja in znanje o sosledju glavnih razvojnih faz otroka. Psihoterapevt otrok in mladostnikov mora biti seznanjen tudi z odkloni od "razvojnih standardov", kot so denimo izolirani ali omejeni zaostanki v razvoju govora in motorike ter težave pri osvajanju tehnike branja, pisanja in računanja, saj bo le tako znal ustrezno upoštevati njihov vpliv na otrokov psihični razvoj.

 

1.2 Posebna govorica pri psihoterapevtski obravnavi otrok in mladostnikov

Dejstvo, da pri psihoterapiji otrok in mladostnikov obstaja manjša enakost med terapevtom in pacientom v primerjavi s psihoterapijo za odrasle, zahteva posebne tehnike intervencij. Psihoterapevti otrok in mladostnikov morajo biti zato sposobni pri svojem delu uporabljati oblike komunikacije, ki so primerne starosti in razvojnim posebnostim, torej tudi neverbalne oblike izražanja kot so na primer igranje, risanje in barvanje, v verbalni komunikaciji pa morajo tako pri razumevanju kot tudi pri govoru znati uporabljati simboliko in metafore, kot je denimo delo s pravljicami in zgodbami. Psihoterapevt otrok in mladostnikov mora biti sposoben "govoriti" v komunikacijski obliki, ki jo izbere otrok, torej se mora znati igrati s predmeti, pa tudi s fantazijo in metaforami.

 

1.3 Posebne odnosne kompetence pri psihoterapiji otrok in mladostnikov

Odvisnost otrok in mladostnikov od njihovega ožjega in širšega socialnega okolja igra bistveno in oblikovalno vlogo v psihoterapevtskem procesu. Starši in okolje morajo biti v psihoterapiji udeleženi. Ta nujna pritegnitev staršev pa je povezana s pripravljenostjo staršev oziroma skrbnikov, ki presega formalno privolitev v okvir obravnave. Vidiki odnosov med psihoterapevtom in zaupnimi osebami otrok so del psihoterapije otrok in mladostnikov, ker se ne vzpostavi le odnos terapevt - otrok, temveč tudi odnos med terapevtom in otrokovimi zaupnimi osebami. Psihoterapevt mora upoštevati, pretehtati in oblikovati tudi to raven - proces oblikovanja odnosa z otrokovimi starši. 

 

1.4 Posebni etični pogoji pri psihoterapiji otrok in mladostnikov

Upoštevati in pretehtati je potrebno posebnost psihoterapevtske obravnave otrok in mladostnikov iz etičnega vidika in moralnih pravil, ki veljajo v psihoterapevtski obravnavi,  še zlasti ob upoštevanju dejstva, da predstavlja psihoterapija otrok in mladostnikov obliko terapije za varovance oz. varovanke.

Prav dolžnost poklicne molčečnosti psihoterapevtov za otroke in mladostnike postavlja slednje vedno znova pred poseben izziv, ko gre za posredovanje podatkov skrbnikom otrok in mladostnikov. (bolj izčrpno glej Sindelar, B. (2011). Kinder- und Jugendlichenpsychotherapie. V B. Rieken, B. Sindelar, & T. Stephenson, Psychoanalytische Individualpsychologie in Theorie und Praxis. Psychotherapie, Pädagogik, Gesellschaft (S. 275-305). Wien - New York: Springer.)

Predavatelji

Mag. Miran Možina, psihiater in sistemski psihoterapevt, vodja izobraževanja

Prof. dr. sc. Gordana Buljan Flander, psihologinja in psihoterapevtka

Doc. dr. Bernard Stritih, psiholog in psihoterapevt

Dr. Albert Mrgole, psiholog in sistemski psihoterapevt

Heliodor Cvetko, psiholog in integrativni geštalt terapevt

As. Jernej Vidmar, klinični psiholog in kognitivno vedenjski terapevt

Nada Žanko, TA psihologinja in psihoterapevtka

Zrinka Žauhar, psihologinja in psihoterapevtka

Zlatko Vršič, socialni pedagog in sistemski psihoterapevt

IN DRUGI...

Vodja pristopa in kontakt

Kontakt in vodja pristopa: mag. Miran Možina, dr. med.

E-naslov: miranmozina.slo@gmail.com

Telefon:  +386 (0)41 748 812

 

Za vse nejasnosti glede študija kot osebnih dilem, povezanih s študijem, ki jih ne morete razrešiti s svojimi učitelji ali na študentskem referatu, se lahko vedno obrnete na vodjo pristopa.