sl

Vrste psihoterapije

Obstaja več vrst psihoterapije, ki se razlikujejo po pristopih in metodah dela in vodenja psihoterapevtskega procesa. Vsem pa je skupna osnova in to je psihoterapevtski odnos kot ključni dejavnik zdravljenja.

 

ANALITIČNA ali PSIHODINAMSKA PSIHOTERAPIJA

je globinsko psihološki proces, ki poseže globoko v temelje osebnosti, saj se loteva vzrokov simptomov. Temelji na spoznanjih Sigmunda Freuda, da je velik del človekove osebnosti nezaveden, kljub vsemu pa močno vodi naše doživljanje in vedenje. Ta vrsta psihoterapije je dolgotrajna, prinaša pa temeljite in trajne spremembe: učinkovitejši načini spoprijemanja z življenjskimi izzivi in stiskami, boljše prepoznavanje lastnih potencialov in posledično več zadovoljstva v življenju. Znani pristopi te vrste so: klasična psihoanaliza, jungovska psihoanaliza, skupinska analiza, dasein analiza, razvojno analitična psihoterapija.

 

VEDENJSKO-KOGNITIVNA PSIHOTERAPIJA

Izhaja iz predpostavke, da misli vplivajo na naša čustva in vedenje, zato je pristop usmerjen na klientove težave »tukaj in zdaj«. Cilji so opredeljeni konkretno , terapevt in klient pa skupaj razvijata pogled na to, katera so tista prepričanja, ki povzročajo in vzdržujejo klientove probleme. Terapija traja nekaj tednov do nekaj mesecev. Najbolj znani pristopi so: vedenjska terapija, racionalno-vedenjska terapija, kognitivna terapija.

 

SISTEMSKA PSIHOTERAPIJA

Temelji na spoznanju, da je vsak sistem (družina, skupina, partnerska zveza) sklop medsebojno povezanih enot, zato je tudi vsaka težava odraz čustvene motnje v ravnotežju sistema. Najbolj je ta terapija uporabna pri obravnavi družine, terapevt pa poskuša prepoznati vlogo, ki jo posameznik prevzema v ohranjanju družinskega sistema. Družinski člani poskušajo spregovoriti o težavah, ki jih doživljajo v družini drug z drugim, proces pa je usmerjen na medsebojne odnose in komunikacijo. Najbolj znani pristopi so: sistemska družinska psihoterapija, partnerska terapija, relacijska terapija in nekatere skupinske oblike.

 

HUMANISTIČNO-EKSISTENCIALNE TERAPIJE

Izhajajo predvsem iz zmožnosti človeka, da si sam izbira lastne življenjske izkušnje. Poudarjajo človekovo notranjo odgovornost za lastni osebni razvoj, razlagajo zakaj in kako sprejemamo izbire, ki določajo našo življenjsko pot. Temeljijo na svobodi volje in odgovornosti ter potrebi po smislu. Najbolj znani pristopi so: gestalt terapija, logoterapija, transakcijska analiza, integrativna, realitetna terapija.