sl
enrolment
Vpis in informativni dnevi 2018/19
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 13. 11. 2016

Samopodoba – se dovolj cenimo?

veverica opazuje svoj odsev v vodi

“The worst loneliness is to not be comfortable with yourself. ” -Mark Twain

 

Samopodoba je odraz posameznikovih subjektivnih čustvenih predstav o lastni vrednosti. Zajema prepričanja o samemu sebi (sem sposoben, uspešen, neuspešen) in čustva, ki se s temi prepričanji skladajo. Če se imam za uspešnega lahko te misli spremljajo čustva, kot sta ponos in veselje, če pa se imam za neuspešnega bodo verjetneje prisotna čustva kot razočaranje, krivda in žalost.

Za osebe z visoko samopodobo je značilno, da trdno verjamejo v lastna prepričanja,  zaupajo lastni presoji in se vedejo v skladu z njo, se ne počutijo krive, če se drugi z njimi ne strinjajo, zaupajo v lastno sposobnost reševanja težav in ne ubupajo hitro.

Nizko samopodobo spremljajo močno samokritiziranje, pretirana občutljivost na kritiko s strani drugih, neodločnost iz strahu pred neuspehom, perfekcionizem in občutki nevrednosti.

Samopodoba je zanimiva v tem, da je kar močan pokazatelj za širok nabor izidov kot so akademski uspeh, sreča in zadovoljstvo v zakonu in zvezah.  Dobro samopodobo je tako pomembno imeti ne samo zaradi dobre samopodobe same, ampak tudi zato, ker nam izboljšuje kvaliteto življenja.

 

Kako se samopodoba razvije?

Bistveno vlogo pri ustvarjanju samopodobe so posameznikove izkušnje. V zgodnjih letih otrokovega razvoja imajo starši veliko vlogo pri razvoju otrokove samopodobe. Otroci z visoko samopodobo imajo pogosto starše, ki so skrbni, za otroka postavijo jasne meje, ter mu dovolijo izražati lastno mnenje pri sprejemanju lastnih odločitev. Pomembno je tudi, da starši otroke poslušajo, se z njimi pogovarjajo spoštljivo, jim naklanjajo pozornost in jih pohvalijo za uspehe, prav tako pa sprejmejo neuspehe. Do slabe samopodobe lahko pride, če se otroka pogosto kritizira, ignorira, zlorablja čustveno, psihično ali spolno, ali pričakuje, da so vedno popolni.

V šolskih letih je šolski uspeh pomemben dejavnik pri razvoju samopodobe. Otrok, ki bo v šoli uspešen in dobival dobre ocene bo tako imel na tem področju boljšo samopodobo, kot otrok, ki bo v šoli manj uspešen.

V najstniških letih postanejo medvrstniški odnosi velik del posameznikovega vrednotenja samega sebe. Socialna sprejetost vodi do samozavesti in višje samopodobe, medtem ko zavrnitev vodi do osamljenosti in nižje samopodobe.

V zgodnji odraslosti in kasneje postanejo pomembni odnosi v partnerski zvezi in uspeh v karieri.

Osebnostne lastnosti, ki pozitivno vplivajo na samopodobo so čustvena stabilnost, ekstrovertiranost in vestnost.

 

Kako samopodobo spremeniti?

Kaj lahko naredimo, če se nam je kaj zalomilo v kakšni od razvojnih faz ali pa imamo osebnostne lastnosti, ki nas ovirajo pri doseganju višje samopodobe? Dejstvo je, da se samopodobo da spremeniti na bolje, vendar bo za to verjetno potrebno nekaj časa in truda. Glede na to, da je samopodoba odvisna od naših prepričanj o sebi, jo lahko spremenimo s spremembo prepričanj ali spremembo sebe, ponavadi pa gresta ti dve stvari ena z drugo, če se spremeni ena se spremeni tudi druga.

Enostavna metoda, ki jo lahko uporabimo takoj, je, da opazimo in omilimo samokritiziranje. Včasih se zgodi, da smo svoj najhujši sodnik in se grajamo za vsako malenkost. Metoda je taka, da kritiziranje sami pri sebi opazimo in si predstavljamo, da stvari, ki jih govorimo sebi, govorimo neki ljubljeni osebi. Če se nam besede zdijo nepotrebno krute za malenkost, zaradi katere smo se grajali, se moramo vprašati zakaj dopuščamo, da to delamo sami sebi in kaj s tem želimo rešiti.

Ljudje smo socialna bitja in veliko sreče doživimo ob človeških stikih. Zato lahko pomaga, če poskusimo več časa preživeti z ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Tako se lahko zavedamo tudi naše vrednosti v njihovem življenju, kar pa nam da občutek smisla in pripadnosti, ter nam na ta način lahko izboljša samopodobo.

V družbi, kjer se konstantno pričakuje, da smo produktivni in svojo vrednost pokažemo z delom, se pogosto zgodi, da imajo ljudje nizko samopodobo, ker se počutijo, da v življenju niso storili dovolj. Pomaga lahko, če si začnemo postavljati cilje, najprej manjše, nato pa vedno večje in se tako bližamo željenim rezultatom. Pomembno je, da se pri doseganju ciljev veselimo vsakega uspeha, saj na ta način doživljamo prijetna občutja in počasi gradimo samopodobo.

Samopodobo se nedvomno da spremeniti, vendar je za to potreben trud. Pomembno je, da smo do sebe potrpežljivi, skrbni in ljubeči, da smo vztrajni in da ustvarimo pozitiven odnos do samih sebe. Potem je življenje za nas – in zaradi nas – lepše, pričakovanja do samih sebe pa manjša in bolj usklajena z realnostjo.

 

Piše: Timotej Glavač