sl
Kategorija:
Ambulanta
Objavljeno: 03. 09. 2020

Koga in zakaj je zaneslo v našo ambulanto po prvi krizi covid-19?

ambulanta

Analiza profila klientov, ki so se v ambulanto na SFU v Ljubljani prijavili po obdobju karantene, med 15. aprilom in 2. julijem 2020.

 

V času karantene, ko smo morali zapreti vrata naše ustanove, se je ustavilo tudi sprejemanje novih klientov v Ambulanto SFU v Ljubljani. Ko so se ukrepi začeli sproščati, smo počasi, pod varnostnimi ukrepi spet odprli vrata za nove kliente. Zaposleni v ambulanti so opazili, da se je populacija ljudi v stiski, ki so prihajali k nam, nekoliko spremenila. Zanimalo nas je, če to drži. Koliko in kakšni klienti so prihajali takoj po sprostitvi ukrepov karantene in kateri so bili glavni vzroki za njihov prihod?

 

Ugotovili smo, da je od ponovnega odprtja ambulante do začetka julija letos, natančneje od 15. 4. do 2. 7. 2020, s psihoterapijo v naši ambulanti pričelo 22 oseb, 12 moškega in 10 ženskega spola. Večina jih je bilo starih med 25 in 40 let, najmlajša je imela 17, najstarejša pa 60 let. Približno 60% je zaposlenih, 23% brezposelnih, ostali pa so še v procesu šolanja. Večina tistih, ki so že zaključili študij, je univerzitetno izobraženih. 10 oseb je v partnerski zvezi, 8 pa samskih.

 

Na uvodnem razgovoru sta bila kot glavna simptoma opažena anksioznost (pri dveh tretjinah klientov) in depresivnost (pri približno polovici). Poleg teh dveh glavnih sklopov simptomov, so se pojavili tudi žalovanje, agresivnost, simptomi, ki izražajo posledice travme, kompulzije, fobija, motnje pozornosti in občutek nemoči. Šest klientov je bilo označenih kot samomorilnih, od teh je bil z enim klientom ustno sprejet antisuicidalen pakt, z enim pa pisno.

 

Povprečna čakalna doba od uvodnega pogovora do začetka terapije je bila manj kot en teden. Vse razen enega klienta so sprejeli specializanti psihoterapije različnih smeri. 13 klientov je začelo s psihoanalizo ali psihoanalitično psihoterapijo, 6 z geštalt in 3 s sistemsko psihoterapijo. Povprečna cena terapije je 28 evrov, če izvzamemo klienta, ki za že certificiranega terapevta plačuje 60 evrov. Devetim klientom je bila določena polna cena 40 evrov, enajstim znižana na 20 evrov in enemu na 10 evrov.

 

Večina klientov, ki smo jih sprejeli, je na uvodnem pogovoru izpolnila vprašalnik, ki pokaže oceno simptomatike v preteklem tednu (SLC vprašalnik). Ker vprašalnik pokaže statistično značilno simptomatiko le preteklega tedna, na podlagi njega ne moremo opisovati osebnosti klientov, lahko pa nam dajo dodatno informacijo o tem, v kakšnem psihičnem stanju prihajajo ljudje. Kot izstopajoč simptom se je pojavila notranja prisila, pa tudi anksioznost, depresivnost in somatizacija. V treh primerih se je izrazila psihotičnost in v treh paranoidnost. Da bi lahko bolje ocenili osebnost naših klientov, bi potrebovali poglobljene psihološke teste. Glede na to, da se na SFU v Ljubljani izvaja tudi študij psihologije, bi se mi zdelo zanimivo, če bi del ambulante postalo tudi psihološko testiranje, saj bi obogatilo zbiranje statističnih podatkov za raziskovalne namene, hkrati pa bi lahko specializantom psihoterapije in njihovim supervizorjem pomagalo pri delu.

 

Saga Lucija Škerlep, magistrska študentka Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana