Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja

Kolegij fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja (v nadaljevanju Kolegij)  smo spomladi 2016 v Ljubljani ustanovile Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (TeoFLj) in Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ), ki trenutno v Sloveniji edine izvajajo akademsko izobraževanje iz psihoterapije in svetovanja, skupaj z Odprtim inštitutom za psihoterapijo (OIP), Združenjem zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS), Društvom študentov psihoterapije Slovenije (DŠPTS), Združenjem za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije (PSIP) in Društvom za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM (DAM).

19. 7. 2016 smo v Ljubljani podpisali Dogovor o medsebojnem sodelovanju za zakonsko ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji. Menimo namreč, da je sprejem zakona o psihoterapiji glede na kaotične razmere, ki škodijo predvsem prejemnikom psihoterapevtskih in svetovalnih storitev, iz etičnih razlogov več kot nujen.

Člani Kolegija fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja smo ustanovili Slovensko združenje psihoterapevtov in svetovalcev (SZPS). Ustanovitev SZPS je eden od zastavljenih ciljev Kolegija v prizadevanjih za normativno ureditev psihoterapevtskega prostora v Sloveniji. Člane SZPS druži skupni interes urediti področje psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v slovenskem prostoru.

Naša prizadevanja v smeri urejanja področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja lahko spremljate preko Facebooka - Za zakonsko ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja ali si preberete aktualne objave in dogodke (spodaj).

Obiščite spletno stran Slovenskega združenja psihoterapevtov in svetovalcev (SZPS).

Vabimo vas tudi k podpisu peticije za normativno ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji.

 

*******

AKTUALNO:

***Okrogla miza in tiskovna konferenca na 11. kongresu EFTA: Regulativa psihoterapije v Evropi: Kaj se Slovenija lahko nauči od drugih evropskih držav?// Psychotherapy regulation across Europe: What can Slovenia learn from other countries? (2022)

***Pobuda EAP za EVROPSKI AKTI O PSIHOTERAPIJI - brošura (EAP, SKZP, 2020)

***Dopis Varuha Človekovih Pravic RS (2. 6. 2020)

***Standardi poklicne psihoterapevtske dejavnosti in izobraževanja iz psihoterapije (M. Možina, T. Flajs, R. Kotnik)

***V Nemčiji z novim zakonom redefinirali poklic psihoterapevta in uvedli študij psihoterapije po maturi (M. Drevenšek)

***Dogajanje v sosednji Hrvaški - Proces oblikovanja in reguliranja psihoterapije kot poklica na Hrvaškem (T. Prevendar)

***Decembra 2017 je potekala javna razprava o predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje je podalo precej pripomb in predlogov, ki jih je poslalo Ministrstvu za zdravje (ogled pripomb TUKAJ).

Miran Možina in Irena Kosovel: Minister Gregor pa nič: o predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (povzetek pripomb, ki jih je Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje poslalo Ministrstvu za zdravje v okviru javne razprave o predlogu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028)

 
Več o prizadevanjih Kolegija

S sodelovanjem na različnih področjih (strokovnem, z mediji, ministrstvi, vlado in drugimi), ki je bilo potrjeno na Kolegiju, stremimo k ureditvi pravne podlage za opravljanje psihoterapevtske in svetovalne dejavnosti zaradi:

 

  • uveljavitve psihoterapije in psihosocialnega svetovanja kot akademskih znanstvenih disciplin in samostojnih poklicev;
  • ureditve področja psihosocialnega svetovanja v okviru tako zakonsko urejene psihoterapije;
  • urejanja trenutnih razmer na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja še pred sprejetjem zakona o psihoterapiji;
  • zaščite psihoterapevtov, svetovalcev in uporabnikov psihoterapevtskih ter svetovalnih  storitev;
  • zaščite pred šarlatanstvom in zlorabami samooklicanih strokovnjakov;
  • zmanjšanja sive ekonomije;
  • spodbujanja  razvoja psihoterapije na različnih področjih (npr. povečane možnosti samozaposlovanja);
  • kvantitativnega povečanja psihoterapevtskih storitev;
  • izboljšanja kvalitete ponujenih storitev;
  • izboljšanja dostopnosti do psihoterapevtskih in svetovalnih storitev uporabnikom;
  • vključevanja v sodobne evropske tokove: zakon o psihoterapiji je sprejelo že osem evropskih držav;
  • preprečitve poskusov, da bi en psihoterapevtski pristop (npr. psihoanalitska terapija) ali ena poklicna skupina (npr. klinični psihologi ali psihiatri) dobila a priori privilegiran položaj;
  • zagotovitve visoke znanstvene ravni tega poklica in za zaščito standardov in normativov tega poklica, ki so v evropskih deželah že dogovorjeni;
  • registracije poklica, ki ga bo mogoče doseči po različnih poteh, ki so se v Sloveniji že razvile, npr. po poti rednega in izrednega univerzitetnega študija v skladu z bolonjsko reformo in po izven akademskih poteh, ki upoštevajo evropske standarde (npr. standarde Evropske diplome iz psihoterapije);
  • zagotovitve nadaljnjega razvoja različnih psihoterapevtskih pristopov in postopkov.

 

Vladne strukture je potrebno spodbuditi, da aktivirajo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki relevantnih organizacij na področju psihoterapije in svetovanja. Da bi pospešili postopek priprave zakona o psihoterapiji in vzbudili zanimanje javnosti, je potrebno organizirati različne javne aktivnosti (npr. posvet na temo zakona o psihoterapiji) z vključitvijo širše javnosti in medijev in začeti postopke za ustanovitev Zbornice psihoterapevtov in svetovalcev Slovenije, ki bo delovala kot zametek strokovne zbornice z javnimi pooblastili in bo vključevala vse relevantne subjekte s področja psihoterapije in psihosocialnega svetovanja v Sloveniji.

 

Kolegij v svojih prizadevanjih za normativno ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja izhaja iz naslednjih ključnih izhodišč:

  1. Psihoterapija in psihosocialno svetovanje sta samostojni znanstveni področji, njuno opravljanje predstavlja samostojna poklica.
  2. Izobraževanje iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja se izvaja na visoki, kvalificirani in znanstveni ravni.
  3. Zajamčena mora biti raznovrstnost psihoterapevtskih in svetovalnih pristopov, ki so znanstveno utemeljeni.
  4. Popolna izobrazba na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja obsega teorijo, osebno izkušnjo in psihoterapevtsko oziroma svetovalno prakso pod supervizijo.
  5. Izobraževanje iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja se lahko izvaja kot neposredni fakultetni študij ali kot študij za drugi poklic preko različnih predizobrazb, zlasti prek humanističnih in družbenih ved.
Predstavitev članic Kolegija

Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana) je del mednarodne mreže Univerze Sigmunda Freuda z matico na Dunaju in podružnicami v Parizu, Berlinu,  Milanu in Lienzu. Poleg ostalih študijskih programov omogoča dodiplomski in magistrski študij psihoterapevtske znanosti. V okviru fakultete deluje tudi Psihoterapevtska ambulanta, kjer študentje ob superviziji učiteljev izvajajo psihoterapevtsko prakso. Zahteve študija dosegajo in celo presegajo evropske kriterije za izobraževanje iz psihoterapije za samostojen poklic.

 

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani (TeoFLj) je ena od petih ustanovnih fakultet Univerze v Ljubljani. Poleg ostalih študijskih programov se izvaja tudi program izpopolnjevanja, magistrski in doktorski študij iz zakonske in družinske terapije. S tem se pridružuje evropskim in ameriškim univerzam, ki se s svojimi programi osredotočajo na usposabljanje na osnovi znanstvenih raziskav.

 

Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) je v letošnjem letu praznovala desetletnico obstoja. Poleg ostalih študijskih programov se na fakulteti izvaja študij psihosocialne pomoči prve in druge stopnje ter psihoterapevtsko propedevtiko.. V okviru fakultete deluje tudi Nacionalni inštitut za psihoterapijo (NIP), ki se usmerja na praktično izvajanje psihosocialnega svetovanja ter raziskovalno dejavnostjo, s čimer se povezuje nacionalno akretitiran študij na visokošolskem nivoju, prakso ter raziskovanje v zaključeno celoto.

 

Odprti inštitut za psihoterapijo (OIP) povezuje psihoterapevte različnih pristopov, ki jih druži raziskovanje človekovega duha in začudenost nad mogočnostjo psihičnega sveta. V okviru inštituta nudijo psihoterapevtsko pomoč in razne oblike izobraževanja.

 

Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS) je samostojno strokovno združenje, ki je bilo ustanovljeno z namenom zagotavljanja strokovnosti, kakovosti in etičnosti izvajanja zakonske in družinske terapije, nudenja strokovne podpore in izobraževanja (mednarodni kongresi, študijski dnevi) in urejanja zakonskih podlag za delo zakonskih in družinskih terapevtov.

 

Društvo študentov psihoterapije Slovenije (DŠPTS ) združuje študente psihoterapije, ki se izobražujejo na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Osrednji cilj društva je povezovanje študentov psihoterapije med seboj ter zavzemanje za razvoj in izboljšanje pogojev študija psihoterapije. Z namenom ozaveščanja širše javnosti o psihoterapevtski dejavnosti organizirajo razna predavanja, posvete in delavnice.

 

Združenje za psihosocialno svetovanje in psihoterapijo Slovenije (PSIP) so ustanovili študenti FUDŠ v Novi Gorici, ki si prizadevajo približati področje psihosocialnega svetovanja in psihoterapije širši javnosti, tako strokovnjakom kot uporabnikom. V ta namen organizirajo različna izobraževanja, posvete in okrogle mize.

 

Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM (DAM) so ustanovili ljudje, ki so se v življenju tudi sami srečali z depresijo in anksioznimi motnjami in okusili bolečino, ki jo prinesejo. Namen društva sta pomoč in podpora osebam, ki trpijo ali so trpele, za katero koli obliko anksioznih motenj in depresije ter njihovim sorodnikom in podpornim osebam. Poslanstvo društva je, da združuje ljudi in jih spodbuja, da si medsebojno pomagajo in tako lažje nosijo breme anksioznih motenj. V ta namen so postavili spletno stran, forum, center, kjer posamezniki s tovrstnimi težavami lahko pridejo v stik z drugimi osebami s podobnimi izkušnjami, izdajajo pa tudi tiskano gradivo, knjige.

ZA Zakon o psihoterapiji

Področje psihoterapije je v Sloveniji neurejeno. Kaj to pomeni? Poklic psihoterapevt uradno ne obstaja, pogoji za njegovo izvajanje niso določeni, zahteve za edukacijo niso predpisane, nadzora nad izvajalci ni, prostor za šarlatane je odprt. Te in podobne trditve  slišimo ali beremo vse pogosteje v različnih medijih in javnih občilih. A dejstvo je, da je psihoterapija dejansko našla svoje mesto v obravnavi ljudi s psihičnimi, osebnostnimi  in čustvenimi problemi, njena učinkovitost je dokazana in nesporna, ljudje jo potrebujejo. Potrebe po psihoterapevtski obravnavi so velike, dodatno jih generira vse hitrejši in vse bolj stresen način življenja. Ob tem imam v mislih psihoterapijo v širšem pomenu besede, ki vključuje tudi različne oblike psihosocialne pomoči. VEČ...

 

Piše: Irena Kosovel, univ. dipl. pravnica, psihoterapevtka, ustanovna predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje, irena.kosovel@gmail.com; 040230491

Slovensko združenje psihoterapevtov in svetovalcev (SZPS)

Zakaj novo združenje SZPS?

Ustanovitelji združenja želimo s pomladjo vnesti  med slovenske psihoterapevtke in psihoterapevte ter svetovalke in svetovalce svežega vetra, to je novo možnost povezovanja ne glede na pripadnost določenemu psihoterapevtskemu oz. svetovalnemu pristopu ali članstvu v obstoječih  stanovskih združenjih. Namen ustanovitve SZPS je poleg prizadevanja za normativno ureditev področja tudi ta, da bo novo združenje delovalo kot predhodnik bodoče Zbornice psihoterapevtov in svetovalcev  in tudi na ta način pospešilo urejanje področja psihoterapije v Sloveniji (glej tudi 7. člen Temeljnega akta SZPS v priponki).

Trenutno v Sloveniji ni strukture, ki bi glede na svoj organizacijski ter pravni okvir lahko povezala psihoterapevte in svetovalce različnih psihoterapevtskih in svetovalnih pristopov in omogočila delovanje v svojstvu zbornice. Zbornica zahteva individualno članstvo in reprezentativnost članstva  za določeno poklicno skupino, v našem primeru psihoterapevtov in svetovalcev.

SZPS dopolnjuje poslanstvo drugih strokovnih psihoterapevtskih društev, ki praviloma povezujejo psihoterapevte enega psihoterapevtskega pristopa in zagotavljajo edukacijo ter strokovno izpopolnjevanje iz svojega psihoterapevtskega pristopa. SZPS daje članom prostor, v katerem so lahko sprejemajoči in tolerantni do drugih načinov dela in pristopov pod pogojem izpolnjevanja enotnih včlanitvenih pogojev. Članstvo v SZPS se s članstvom v drugem psihoterapevtskem oz. svetovalnem društvu medsebojno dopolnjuje in ne izključuje.

Več informacij o SZPS najdete tudi na uradni spletni strani SZPS.

 

Za kaj se zavzema SZPS?

Ustanovitelji upamo, da lahko širši slovenski družbi pokažemo, da zmoremo psihoterapevti in svetovalci, kljub različnim parcialnim interesom, stopiti skupaj, ko gre za:

- uveljavitev psihoterapije in svetovanja kot samostojnih poklicev in akademskih znanstvenih

  disciplin,

- zakonsko ureditev psihoterapije in psihosocialnega svetovanja,

- zaščito psihoterapevtov, svetovalcev in uporabnikov psihoterapevtskih in svetovalnih

  storitev ter

- urejanje trenutnih razmer na področju psihoterapije in svetovanja, torej  še pred sprejetjem

  Zakona o psihoterapiji.

Za doseganje teh velikih ciljev  želimo v SZPS pod eno streho povezati poleg delujočih psihoterapevtov, svetovalcev in edukantov pod supervizijo tudi uporabnike psihoterapevtskih storitev, simpatizerje in podpornike psihoterapije v najširšem smislu. S tem je dana možnost za večje medsebojno sodelovanje ter spoznavanje in razumevanje potreb tako uporabnikov kot izvajalcev.

 

Kdo je lahko član SZPS?

Člani so lahko redni, pridruženi in častni.

Redni član  SZPS je lahko delujoči psihoterapevt ali psihosocialni svetovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • opravlja psihoterapevtsko ali svetovalno dejavnost v eni od pravno-formalnih organizacijskih oblik (društvo, s.p., zavod, d.o.o. itd.)
  • ima dokončano drugo stopnjo izobrazbe  po bolonjskem sistemu oz. univerzitetno po pred bolonjskem sistemu
  • je dokončal enega od edukacijskih programov iz psihoterapije oz. svetovanja, ki ga izvaja uveljavljeno strokovno psihoterapevtsko združenje oz. visokošolski zavod in  obsega tri edukacijske stebre: teorijo v obsegu najmanj 500 ur (svetovalci najmanj 450 ur), supervizirano klinično delo v obsegu najmanj 500 ur (svetovalci najmanj 250 ur), ki je bila supervizirana z najmanj 150 urami supervizije  (svetovalci najmanj 100 ur) in lastno psihoterapevtsko izkušnjo v obsegu najmanj 250 ur (svetovalci najmanj 50 ur).

 

Pridruženi člani so lahko edukanti oz supervizanti, uporabniki psihoterapevtskih storitev ter podporniki, simpatizerji in donatorji. (glej tudi 9. do 12. člen Temeljnega akt SZPS )

 

Kdo smo ustanovitelji SZPS?

Ustanovitelji smo člani Kolegija fakultet in strokovnih združenj na področju psihoterapije in psihosocialnega svetovanja. Naša naloga se bo z vzpostavitvijo delovanja SZPS izčrpala. S članstvom bomo nadaljevali enako kot redni oz. pridruženi člani SZPS. Ustanovitev SZPS je le eden od zastavljenih ciljev Kolegija v prizadevanjih za normativno ureditev psihoterapevtskega prostora v Sloveniji.

 

Informacije in napotki za včlanitev v SZPS

Več informacij o možnosti včlanitve v SZPS najdete na spletni strani SZPS. Za več informacij lahko pokličete na tel. št. 040 230 491 Ireno Kosovel.

Kontakt

Mag. Miran Možina, uradni zastopnik Kolegija, 041748812, miranmozina.slo@gmail.com