en
Select language
enrolment
Information days and enrolment in 2018/19
Category:
Ambulanta
Published: 07. 11. 2018

Strupena moč etiket

etikete

 

Življenje bi bilo enostavnejše, ko bi etikete lepili le na stvari in ne na ljudi.

 

Vsi vemo, kaj je etiketa. Listič, ki ga na nekaj prilepimo. Tako označimo stvari v embalažah, dokumentih itd. Ko je etiketa prilepljena, vemo kakšna je vsebina. Ne potrebujemo preverjati vsebine – etiketa nam pove vse.

Najbrž bi nam vsem bilo veliko lažje, če bi se  etiketiralo  le stvari. Pa velikokrat ni ravno tako, zato lahko  etiketiranje mnogim greni življenje. Namreč v  službi lahko doživite, da vam nekdo prilepi zaradi napake nalepko »nesposoben« ali kaj podobnega. Vam  je znano o čem govorim? Etiketiranje ima posedice za osebo, kateri nadenemo neko lastnost, ki jo etiketiramo ( to lahko odločilno vpliva na njeno prihodnost). Etiketiranje pa lahko vpliva tudi na lastno presojo o sebi.

Erving Goffman (1963) je prvi predstavil koncept stigme/etikete, in sicer jo razume kot lastnost, ki osebo osramoti in jo postavi na rob družbe. Tako je stigma lahko lastnost ali hiba posameznika, ki je razumljena, kot nepopolna,pomanjkljiva in predvsem diskriminirana. Pri tem je ključen odnos družbe; stigma (etiketa) nastane šele takrat, ko je kot taka dojeta s strani družbe (Goffman,1963).

Da bi stigmo bolje razumeli, moramo nanjo gledati kot na multidisciplinarni konstrukt. Čustveni odziv na stigmo je v večini primerov strah, stereotipi so del kognitivne komponente, družbeni nadzor pa je del vedenjske komponente stigme. Stigma ni lastnost,ki jo nosi posameznik, temveč je del človeške konstruirane zaznave (Coleman,1986).

Ne samo, da so ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju tisti, ki so pogosto izpostavljeni predsodkom, etiketam in izobčenju okolice,  podobne stvari lahko podobno doživljajo tudi drugi.

Tako lahko obstaja javna stigma, ki je mnenje javnosti, da so stvari ali celo lastnosti družbeno nesprejemljive. Tako se lahko okolica do določenih ljudi vede diskriminatorno oziroma izključevalno.

Samostigma pa je ponotranjenje predsodkov, stereotipov in negativnih stališč družbe s strani osebe. Taka oseba ponotranji strah, sram, osamljenost, same sebe pa doživljajo kot nesposobne, manjvredne, šibke, slabše. Posledica tega je slabša samozavest, samozaupanje, samospoštovanje. Dejanja osebe, ki se samostigmira so lahko zelo omejujoča. Taka oseba se  lahko poskuša dokazovati, in dela vse, da bi si lahko enkrat rekla, kako je sposobna, ali pa da bi končno morda sišala tudi pohvalo drugih.

Kaj lahko sami  naredimo v kolikor nam ljudje nalepijo etiketo?

Prvi korak boste naredili tako, da razmislite o  prekinitvi odnose z osebami, ki imajo toksične navade , ali pa  jim boste postavili jasne meje. Drugi korak, ne verjemite svojim mislim, drži, mentalni program je vsakem od nas lahko zelo močan. Tretji korak, poglejte na celotno situacijo realno. To, da se vam nekaj zgodi, še ne pomeni, da ste slabi.

 

Fotografija: rawpixel, pixabay

Piše: Jakica Kristovski, specializantka psihoanalitčine psihoterapije