Sistemska psihoterapija
Uraden naziv psihoterapevtskega pristopa: Sistemska psihoterapija
Trajanje programa: 4 leta oz. 8 semestrov
Naziv ob zaključku: sistemski psihoterapevt
Kandidati, ki bodo opravili študij psihoterapevtske propedevtike in specialistični študij SP, bodo lahko to uveljavili za pridobitev Evropske diplome iz psihoterapije, ki jo podeljuje EAP.

Opis pristopa
Sistemska družinska terapija je bila od petdesetih do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ime za skupino družinsko terapevtskih pristopov, ki so jih ob metodoloških in teoretičnih razlikah povezovale temeljne ideje o družinah in tem, kako jim pomagati pri razvijanju želenih sprememb. Te skupne ideje ali konceptualna izhodišča bi lahko imenovali sistemski koncepti.
Na podlagi teh konceptov se je od osemdesetih let področje dela razširilo tudi na terapijo s posamezniki, pari in skupinami, kar je privedlo do razvoja novih konceptov in teorij. Tako se glede na spremenjene in dopolnjene sistemske teorije in prakse vedno bolj uveljavlja ime sistemska psihoterapija (SP).
SP je močno pripomogla k razvoju psihoterapije. Razvila je nove modele terapevtske prakse in vplivala na novo držo (naravnanost) terapevtov do klientov. V zadnjih petindvajsetih letih se je sistemski pristop razširil po vsem svetu na številnih področjih psihosocialne pomoči in je postal del standarda. V zdravstvu je primeren tako za ambulantno kot tudi za stacionarno obravnavo celotne palete duševnih motenj. Omenimo pet značilnosti SP, ki so pripomogle k evoluciji psihoterapevtske prakse in psihosocialne pomoči:
(1) vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo,
(2) upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta,
(3) usmerjenost k virom,
(4) odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji,
(5) premik poudarka od patogeneze k salutogenezi in salutodinamiki.
(foto: Miha Možina)
Predavatelji:
Asist. Marino Kačič, univ. dipl. socialni delavec, psihoterapevt
Doc. dr. Leonida Kobal, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka
Doc. dr. Lia Katarina Kompan Erzar, univ. dipl. psih., psihoterapevtka
Doc. dr. Inka Miškulin, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka
Katarina Možina, univ. dipl. soc. del, psihoterapevtka
Mag. Miran Možina, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt
Viš. pred. dr. Albert Mrgole, univ. dipl. psih., psihoterapevt
Asist. Božidar Popović, dr. med., spec. psihiater, psihoterapevt
Doc. dr. Lea Šugman Bohinc, univ. dipl. psihologinja, psihoterapevtka
Poleg teh učiteljev sodelujejo tudi gostje, priznani psihoterapevti iz Slovenije in tujine.
Člani strokovnega sveta in študijske komisije pristopa:
dr. Lea Šugman Bohinc (vodja enote), mag. Miran Možina, Božidar Popović, Peter Puhan (tajnik enote)
Vodja pristopa: doc. dr. Lea Šugman Bohinc
Tajnik in kontaktna oseba: referat@sfu-ljubljana.si
Za vse nejasnosti glede študija kot osebnih dilem, povezanih s študijem, ki jih ne morete razrešiti s svojimi učitelji ali na študentskem referatu, se lahko vedno obrnete na tajnika ali koordinatorja Enote za sistemsko psihoterapijo SFU Ljubljana.